(O knjigi): Čebela na cvetu in v svetu

Darka Zvonar Predan, 3.2.2019

Še preden je bila čebela razglašena za slovensko besedo leta, smo dobili o njej izčrpno monografijo, polno podatkov ter literarnih in drugih zgodb.

Čebele so s svojim načinom življenja lahko zgled za uspešen način bivanja v skupnosti, od njih bi se lahko učili posvetni in cerkveni glavarji. To je le eden od zanimivih premislekov (iz poglavja Čebele in politika), ki jih ponuja ddr. Marija Stanonik, izredna članica SAZU, v svoji novi knjigi.

Izšla je, še preden je bila beseda čebela razglašena za slovensko besedo leta, in se pridružila drugim zanimivim knjigam o čebelah, izdanim v letu, ko smo prvič obeležili svetovni dan čebel, vpeljan na slovensko pobudo. Pomenljivo pa je, da je to monografijo, polno dragocenih podatkov, misli in zgodb, predvsem, a nikakor ne samo literarnih, izdala Slovenska matica, torej ustanova, katere ime je tesno povezano s čebelo. Davnega leta 1863 je namreč Lovro Toman za to pomembno ustanovo, ki bo 4. februarja letos praznovala 155-letnico, zapisal, da jo je treba ustanoviti, ker bodo iz nje “kakor bučele iz uljnjaka” priletele “podučilne knjige za narod naš mili”.

image
Založba: Slovenska matica
Leto izida: 2018
Vezava: trda, z ovitkom
Št. strani: 296
Cena: 34 evrov
Marija Stanonik, letnik 1947, je slovenska literarna zgodovinarka, etnologinja in redna profesorica za slovensko književnost z dvema doktoratoma. Je dolgoletna sodelavka Inštituta za slovensko narodopisje SAZU v Ljubljani, ki je utemeljila slovstveno folkloristiko kot samostojno disciplino. Njena bibliografija obsega več kot tisoč enot.
 

Avtorica, ki se je začela gibati med čebelarji že kot dekle na rodnem Gorenjskem, je vrsto let zbirala in raziskovala obsežno gradivo o pomenu čebele v gospodarskem življenju naroda in v slovenski kulturni zgodovini, še posebno v slovenski besedni umetnosti. Rezultat je monografija, opremljena tudi z bogatim naborom fotografij, razdeljena na 15 izčrpnih poglavij. Prvo poglavje pojasnjuje izvor imena čebela, drugo predstavi čebelo v naravnem okolju nekoč in danes, tretje spregovori o bogatem simbolnem pomenu čebele v antiki in zgodnjem krščanstvu, četrto se s prvimi slovenskimi strokovnimi spisi o čebelarstvu že osredotoči na slovensko okolje, peto, temeljno, se posveti slovenskim ustanovam, ki govorijo o čebelah ali se navezujejo na njihovo simboliko. Nadaljnjih nekaj poglavij je namenjenih čebelam v slovenski slovstveni folklori, literarjenju in literaturi ter likovni umetnosti.

Literarni del je najobsežnejši in za ljubitelje pisane besede najbrž tudi najprivlačnejši, v njem pa najdete stvaritve, tako ali drugače povezane s čebelami, številnih tako različnih avtorjev, kot so ljudska pesnica, kmetica iz Jarenine, Ančka Šumenjak, prvak slovenskega parnasa France Prešeren, blaženi A. M. Slomšek ... Seveda ne manjka, z novelo O čebelnjaku, niti veliki Ivan Cankar.

Ta res zanimivi sprehod skozi slovensko literarno zgodovino se nadaljuje etnološko, seže tudi čez državne meje med Slovence v zamejstvu in po svetu. Sledita še manj poglobljeno poglavje o čebeli v gospodarstvu in sklepno o čebelah in politiki. V njem se avtorica postavi ob bok vsem tistim, ki jih skrbi prihodnost čebel, saj je z njo tesno povezana tudi prihodnost človeštva. Njen zadnji stavek se glasi takole: “Predvsem pa čebele potrebujejo cvetje, da bodo lahko preživele. In mi z njimi!”

Anketa

Kje boste preživeli velikonočne praznike?

Sudoku