Ne veste, kaj bi kuhali? Nekaj idej za božično večerjo

Zora Štok, 24.12.2018

Z Romano Železnik, učiteljico praktičnega pouka na Srednji šoli za gostinstvo in turizem v Mariboru, o božičnih jedeh nekoč in danes.

Z vseh strani se že nekaj tednov slišijo božične pesmi, trgovine, izložbe in ulice so praznično okrašene, reklame nas že od novembra napeljujejo k nakupom in mnogi, ki se ne uspejo upreti pritisku trgovcev, ki vztrajno vzpodbujajo potrošništvo, v vozičke nalagajo stvari, ki jih morda sploh ne potrebujejo. Le kam je izginil čas, ko je bil praznični december, sploh pa božični čas, namenjen pričakovanju božiča kot družinskega praznika, ki ga je prevevala predvsem toplina in pričakovanje, da se družina zbere ob praznični mizi? Vprašanje, ki si ga zastavlja tudi Romana Železnik, učiteljica praktičnega pouka na Srednji šoli za gostinstvo in turizem v Mariboru. Idealna sogovornica za praznični čas, ki pomni povsem drugačne čase božičnih praznikov in je priča vsemu novemu, kar smo (tudi) Slovenci povzeli iz tujine, za povrh pa se razgovori tudi o tem, kaj se je v prazničnih decembrskih dneh jedlo nekoč in danes, tako na kmetih kot v meščanskih družinah. Seveda ima v rokavu nekaj predlogov za božično večerjo, sodobnih, a se skozi te jedi še kako začuti preteklost. Še vedno namreč mnoge pritegne način "kot v času naših babic".

image
Sašo Bizjak Brez nje ne gre.
Pojane slive so odišavile hišo

Potrošniški trendi, ki smo jim priča v zadnjih letih, so k nam prišli iz tujine, pove Romana Železnik, učiteljica praktičnega pouka na Srednji šoli za gostinstvo in turizem v Mariboru. Strinja se, da vsa ta praznična navlaka, ki spodbuja k čim večji porabi in nakupom, postavlja bistvo božičnih praznikov v drugi plan. "Kot da je okrasje, zunanji bleščav videz pomembnejši od vsebine. Zdi se mi, kot da smo zaradi tega, ker smo pred 30 in več leti nekako hlastali po doživljanju božiča, kot so to počeli drugod po svet, zdaj šli v drugo skrajnost oziroma so trgovski centri vse praznične doživljaje nekako pokvarili. Prej, v času socializma, se božič ni tako javno in pompozno praznoval kot po osamosvojitvi, čeprav so božične običaje mnogi spoštovali in na božični večer pripravili praznovanje in se odpravili k polnočnici. Pa vendarle je bilo drugače, decembra, pred božičem, ni bilo toliko okrasja kot zdaj in pompoznih reklam k nakupovanju," se spominja z nekoliko nostalgije.

image
SŠGT MB Učiteljica Romana Železnik z učenci

Tudi o tem, da se na veliko poudarja, kako pomembno je, da za božično večerjo nekaj pripravljamo sami, ima izkušena učiteljica svoje mnenje: "Že res, da je večerja toliko boljša, če jo pripravimo sami oziroma sodeluje pri pripravi vsa družina. A se mi v zadnjem času zdi, da je v tem tudi veliko prisiljenega. Da se po kuhinji v tem času sukajo tudi tisti, ki sicer ne kuhajo in nimajo do priprave hrane v domače kuhinji nobenega pristnega odnosa, se mi zdi nekako narejeno. Češ, če že vsi to počno in nas z vseh koncev bombardirajo o tem, pa dajmo."

Včasih le tisto, kar je bilo pri roki

Še zdaleč pa Železnikova v sodobnosti ne vidi le slabosti. Nasprotno, veliko lepega je mogoče doživeti v prazničnem decembru, tudi pristnosti in topline. Ki sta toliko bolj pomembni, če ljubeče odnose negujemo skozi vse leto in srečanje družine ob božiču še toliko bolj prisrčno. "Tudi pri prehrani se je veliko spremenilo," pravi Železnikova. "Včasih se je ob božičnih praznikih kuhalo tisto, kar je pač bilo na razpolago, ni bilo toliko izbire kot danes. Zato so bile tradicionalne jedi, sploh v krajih zunaj mest, torej na podeželju, tako zelo zakoreninjene. Vezane so bile na sezono, tudi na koline, zato perutnina in ribe pri nas nista tradicionalni božični jedi."

image
Profimedia Božič v novejših časih - lahkotna večerja, najraje z ribo in zelenjavo

Danes, pravi Železnikova, se v mnogih domovih tradicija še upošteva, v drugih so sodobne prehranjevalne navade posegle tudi v slavnostno božično pojedino. "Veganstvo in vegetarijanstvo je prav tako prispevalo svoj delež, vse bolj je treba upoštevati prehranjevalne navade tudi teh in drugih skupin, ki iz različnih razlogov ne jedo vsega, kar nam je na voljo. Jedilniki v zadnjem času tudi ne vsebujejo več toliko mastnih jedi kot nekoč, konec koncev ni nič narobe, če za božično večerjo pojemo tudi kaj ocvrtega. Otroci imajo to radi in zakaj jim ne bi ustregli. Navsezadnje je pomembno, da se ob mizi na tak praznik, kot je božič, dobro, prijetno počutimo."

Drugačne prehranjevalne navade pripisuje Železnikova tudi dejstvu, da je vse leto na voljo vse, kar si od hrane lahko zamislimo. "Tradicija pač izginja, ker je marsikaj, kar se je nekoč jedlo le ob praznikih, vselej dostopno."

Koline, kislo zelje, pražen krompir

Kaj je bilo na mizah slovenskih družin ob božiču v preteklosti? "Včasih so bile, sploh na podeželju, na mizi ob božiču predvsem koline. Tudi zato, ker je zima pač čas kolin. Zraven je gospodinja ponudila kislo zelje in pražen krompir; ali pa svinjsko pečenko s krompirjem. Vse je bilo seveda domače. V Halozah, na primer, so za decembrske praznike spekli polnjenega piščanca ali kokoš, tudi kopuna, kjer so ga pač imeli. Priloge so bile repa, endivija, radič, kar je v zimskem času vzdržalo na vrtu," se nekaterih božičnih jedi iz svojega otroštva spominja sogovornica.

image
Profimedia Tradicija z navdihom modernega - pečenka s suhim sadjem in oreški

Med sladicami so v Sloveniji prevladovale potice, na Štajerskem tudi gibanice (na Kobanskem koncu na primer s skuto in orehi, na pohorskih domovih so skuti dodali še jabolka). "Za moške so bile nared v žganju namočene slive. Namakali so na pol posušene in jih potem še potresli s sladkorjem. Pojane slive smo jim rekli," se nasmehne Železnikova in se spomni, kako so kot otroci to hodili vonjat. Po hiši je na božični večer dišalo tudi ob peki potice in sadnega kruha, ki so mu gospodinje dodale cimet in klinčke, da je še bolj dišalo. "In če je od Miklavža ostala še kakšna pomaranča, so dodale naribano lupinico," se spominja prazničnih vonjav.

Ideje za božični jedilnik:
Romana Železnik pravi, da ne bo nič narobe, če bo na božični mizi zgolj narezek - bo vsaj gospodinja oziroma gostiteljica k mizi sedla spočita. Sodobni trendi to dopuščajo tudi za božično večerjo. A tradicija vseeno veleva nekaj toplega, pa je sogovornica nanizala nekaj idej:
- za predjed ribja pašteta ali marinirana riba, zraven postrežemo nekaj sveže zelenjave;
- za glavno jed pljučna pečenka z brusnično ali lovsko omako, priloga sta lahko brstični ohrovt s slanino in sirovi štruklji;
- za glavno jed lahko pripravimo tudi puranje prsi, polnjene s suhim sadjem, in lešnikovo omako, kot prilogo postrežemo različne ocvrtke (krompirjeve na primer, sploh otroci jih imajo radi), ali pa pripravimo piščančje prsi v curry omaki;
- za sladico naj bo na mizi nekaj potice ali pa božično deblo, lahko pripravimo kakšno strjenko s cimetom in pomarančno omako, tudi sladek štrukelj ali biskvit, namočen s kuhanim vinom bo teknil, enako kot morda orehov narastek s cimetovo omako.

Zanimivo, da juha nekako ne sodi k tradicionalni božični večerji. "So jo pa na podeželju včasih pripravili za čez dan, kot nekakšno lahko kosilo, da so ljudje lažje počakali na obilno praznično večerjo. Rekli smo ji podmetena juha," se še enega starega običaja spominja Železnikova.

Ni manjkalo niti domačih keksov iz krhkega testa, včasih so dodali še mlete orehe in rožičevo moko. "V spomin na rožiče bomo letos za upokojence naše šole pripravili rožičevo potico," je napovedala Romana Železnik. Potica včasih vsebuje tudi rozine, a če jih ni bilo, so za različna peciva in kolače uporabili narezane krhlje suhih hrušk in jabolk, namesto ruma pa žganje.

Purana so k nam prinesli iz Anglije

V meščanskih družinah je bil pred desetletji na božični mizi puran. "Ta navada je pred drugo svetovno vojno k nam prišla iz Anglije, morda tudi zato, ker so ljudje začeli potovati in s tem od drugod prenašali nekatere navade. In meščanstvo je tudi imelo denar, da so purana lahko kupili. Pa tudi primerne peči so imeli, na kmetih so bile te manjše in večjega purana v njej niti ne bi mogli speči," pojasnjuje sogovornica. Tudi njihove priloge so bile bolj meščanske. "Kruhovi ali zdrobovi cmoki, različni slani štruklji, tudi iz kvašenega testa, različne testenine so bile priloge. Meščanske gospodinje so znale vse to pripravljati, saj so se mnoge šolale pri nunah, ki so bile znane kot dobre kuharice."

image
Profimedia Puran kot božična jed je k nam prišel iz Anglije in se prav dobro udomačil.

"Meščanstvo je razen potice na božični večer uživalo tudi ob tortah, pudingih, strjenkah, kompotih in drobnem pecivu. Še posebej slavnostna je bila silvestrska torta, pripravljena z orehi, čokolado, figami, arancini in s še kakšno sestavino, ki ni bila dostopna vsakomur," decembrske praznične navade meščanstva opiše Železnikova.

Anketa

Ali se veselite nove pošiljke snega?

Sudoku

Ne veste, kaj bi kuhali? Nekaj idej za božično večerjo

Zora Štok, 24.12.2018

Z Romano Železnik, učiteljico praktičnega pouka na Srednji šoli za gostinstvo in turizem v Mariboru, o božičnih jedeh nekoč in danes.

Z vseh strani se že nekaj tednov slišijo božične pesmi, trgovine, izložbe in ulice so praznično okrašene, reklame nas že od novembra napeljujejo k nakupom in mnogi, ki se ne uspejo upreti pritisku trgovcev, ki vztrajno vzpodbujajo potrošništvo, v vozičke nalagajo stvari, ki jih morda sploh ne potrebujejo. Le kam je izginil čas, ko je bil praznični december, sploh pa božični čas, namenjen pričakovanju božiča kot družinskega praznika, ki ga je prevevala predvsem toplina in pričakovanje, da se družina zbere ob praznični mizi? Vprašanje, ki si ga zastavlja tudi Romana Železnik, učiteljica praktičnega pouka na Srednji šoli za gostinstvo in turizem v Mariboru. Idealna sogovornica za praznični čas, ki pomni povsem drugačne čase božičnih praznikov in je priča vsemu novemu, kar smo (tudi) Slovenci povzeli iz tujine, za povrh pa se razgovori tudi o tem, kaj se je v prazničnih decembrskih dneh jedlo nekoč in danes, tako na kmetih kot v meščanskih družinah. Seveda ima v rokavu nekaj predlogov za božično večerjo, sodobnih, a se skozi te jedi še kako začuti preteklost. Še vedno namreč mnoge pritegne način "kot v času naših babic".

image
Sašo Bizjak Brez nje ne gre.
Pojane slive so odišavile hišo

Potrošniški trendi, ki smo jim priča v zadnjih letih, so k nam prišli iz tujine, pove Romana Železnik, učiteljica praktičnega pouka na Srednji šoli za gostinstvo in turizem v Mariboru. Strinja se, da vsa ta praznična navlaka, ki spodbuja k čim večji porabi in nakupom, postavlja bistvo božičnih praznikov v drugi plan. "Kot da je okrasje, zunanji bleščav videz pomembnejši od vsebine. Zdi se mi, kot da smo zaradi tega, ker smo pred 30 in več leti nekako hlastali po doživljanju božiča, kot so to počeli drugod po svet, zdaj šli v drugo skrajnost oziroma so trgovski centri vse praznične doživljaje nekako pokvarili. Prej, v času socializma, se božič ni tako javno in pompozno praznoval kot po osamosvojitvi, čeprav so božične običaje mnogi spoštovali in na božični večer pripravili praznovanje in se odpravili k polnočnici. Pa vendarle je bilo drugače, decembra, pred božičem, ni bilo toliko okrasja kot zdaj in pompoznih reklam k nakupovanju," se spominja z nekoliko nostalgije.

image
SŠGT MB Učiteljica Romana Železnik z učenci

Tudi o tem, da se na veliko poudarja, kako pomembno je, da za božično večerjo nekaj pripravljamo sami, ima izkušena učiteljica svoje mnenje: "Že res, da je večerja toliko boljša, če jo pripravimo sami oziroma sodeluje pri pripravi vsa družina. A se mi v zadnjem času zdi, da je v tem tudi veliko prisiljenega. Da se po kuhinji v tem času sukajo tudi tisti, ki sicer ne kuhajo in nimajo do priprave hrane v domače kuhinji nobenega pristnega odnosa, se mi zdi nekako narejeno. Češ, če že vsi to počno in nas z vseh koncev bombardirajo o tem, pa dajmo."

Včasih le tisto, kar je bilo pri roki

Še zdaleč pa Železnikova v sodobnosti ne vidi le slabosti. Nasprotno, veliko lepega je mogoče doživeti v prazničnem decembru, tudi pristnosti in topline. Ki sta toliko bolj pomembni, če ljubeče odnose negujemo skozi vse leto in srečanje družine ob božiču še toliko bolj prisrčno. "Tudi pri prehrani se je veliko spremenilo," pravi Železnikova. "Včasih se je ob božičnih praznikih kuhalo tisto, kar je pač bilo na razpolago, ni bilo toliko izbire kot danes. Zato so bile tradicionalne jedi, sploh v krajih zunaj mest, torej na podeželju, tako zelo zakoreninjene. Vezane so bile na sezono, tudi na koline, zato perutnina in ribe pri nas nista tradicionalni božični jedi."

image
Profimedia Božič v novejših časih - lahkotna večerja, najraje z ribo in zelenjavo

Danes, pravi Železnikova, se v mnogih domovih tradicija še upošteva, v drugih so sodobne prehranjevalne navade posegle tudi v slavnostno božično pojedino. "Veganstvo in vegetarijanstvo je prav tako prispevalo svoj delež, vse bolj je treba upoštevati prehranjevalne navade tudi teh in drugih skupin, ki iz različnih razlogov ne jedo vsega, kar nam je na voljo. Jedilniki v zadnjem času tudi ne vsebujejo več toliko mastnih jedi kot nekoč, konec koncev ni nič narobe, če za božično večerjo pojemo tudi kaj ocvrtega. Otroci imajo to radi in zakaj jim ne bi ustregli. Navsezadnje je pomembno, da se ob mizi na tak praznik, kot je božič, dobro, prijetno počutimo."

Drugačne prehranjevalne navade pripisuje Železnikova tudi dejstvu, da je vse leto na voljo vse, kar si od hrane lahko zamislimo. "Tradicija pač izginja, ker je marsikaj, kar se je nekoč jedlo le ob praznikih, vselej dostopno."

Koline, kislo zelje, pražen krompir

Kaj je bilo na mizah slovenskih družin ob božiču v preteklosti? "Včasih so bile, sploh na podeželju, na mizi ob božiču predvsem koline. Tudi zato, ker je zima pač čas kolin. Zraven je gospodinja ponudila kislo zelje in pražen krompir; ali pa svinjsko pečenko s krompirjem. Vse je bilo seveda domače. V Halozah, na primer, so za decembrske praznike spekli polnjenega piščanca ali kokoš, tudi kopuna, kjer so ga pač imeli. Priloge so bile repa, endivija, radič, kar je v zimskem času vzdržalo na vrtu," se nekaterih božičnih jedi iz svojega otroštva spominja sogovornica.

image
Profimedia Tradicija z navdihom modernega - pečenka s suhim sadjem in oreški

Med sladicami so v Sloveniji prevladovale potice, na Štajerskem tudi gibanice (na Kobanskem koncu na primer s skuto in orehi, na pohorskih domovih so skuti dodali še jabolka). "Za moške so bile nared v žganju namočene slive. Namakali so na pol posušene in jih potem še potresli s sladkorjem. Pojane slive smo jim rekli," se nasmehne Železnikova in se spomni, kako so kot otroci to hodili vonjat. Po hiši je na božični večer dišalo tudi ob peki potice in sadnega kruha, ki so mu gospodinje dodale cimet in klinčke, da je še bolj dišalo. "In če je od Miklavža ostala še kakšna pomaranča, so dodale naribano lupinico," se spominja prazničnih vonjav.

Ideje za božični jedilnik:
Romana Železnik pravi, da ne bo nič narobe, če bo na božični mizi zgolj narezek - bo vsaj gospodinja oziroma gostiteljica k mizi sedla spočita. Sodobni trendi to dopuščajo tudi za božično večerjo. A tradicija vseeno veleva nekaj toplega, pa je sogovornica nanizala nekaj idej:
- za predjed ribja pašteta ali marinirana riba, zraven postrežemo nekaj sveže zelenjave;
- za glavno jed pljučna pečenka z brusnično ali lovsko omako, priloga sta lahko brstični ohrovt s slanino in sirovi štruklji;
- za glavno jed lahko pripravimo tudi puranje prsi, polnjene s suhim sadjem, in lešnikovo omako, kot prilogo postrežemo različne ocvrtke (krompirjeve na primer, sploh otroci jih imajo radi), ali pa pripravimo piščančje prsi v curry omaki;
- za sladico naj bo na mizi nekaj potice ali pa božično deblo, lahko pripravimo kakšno strjenko s cimetom in pomarančno omako, tudi sladek štrukelj ali biskvit, namočen s kuhanim vinom bo teknil, enako kot morda orehov narastek s cimetovo omako.

Zanimivo, da juha nekako ne sodi k tradicionalni božični večerji. "So jo pa na podeželju včasih pripravili za čez dan, kot nekakšno lahko kosilo, da so ljudje lažje počakali na obilno praznično večerjo. Rekli smo ji podmetena juha," se še enega starega običaja spominja Železnikova.

Ni manjkalo niti domačih keksov iz krhkega testa, včasih so dodali še mlete orehe in rožičevo moko. "V spomin na rožiče bomo letos za upokojence naše šole pripravili rožičevo potico," je napovedala Romana Železnik. Potica včasih vsebuje tudi rozine, a če jih ni bilo, so za različna peciva in kolače uporabili narezane krhlje suhih hrušk in jabolk, namesto ruma pa žganje.

Purana so k nam prinesli iz Anglije

V meščanskih družinah je bil pred desetletji na božični mizi puran. "Ta navada je pred drugo svetovno vojno k nam prišla iz Anglije, morda tudi zato, ker so ljudje začeli potovati in s tem od drugod prenašali nekatere navade. In meščanstvo je tudi imelo denar, da so purana lahko kupili. Pa tudi primerne peči so imeli, na kmetih so bile te manjše in večjega purana v njej niti ne bi mogli speči," pojasnjuje sogovornica. Tudi njihove priloge so bile bolj meščanske. "Kruhovi ali zdrobovi cmoki, različni slani štruklji, tudi iz kvašenega testa, različne testenine so bile priloge. Meščanske gospodinje so znale vse to pripravljati, saj so se mnoge šolale pri nunah, ki so bile znane kot dobre kuharice."

image
Profimedia Puran kot božična jed je k nam prišel iz Anglije in se prav dobro udomačil.

"Meščanstvo je razen potice na božični večer uživalo tudi ob tortah, pudingih, strjenkah, kompotih in drobnem pecivu. Še posebej slavnostna je bila silvestrska torta, pripravljena z orehi, čokolado, figami, arancini in s še kakšno sestavino, ki ni bila dostopna vsakomur," decembrske praznične navade meščanstva opiše Železnikova.

Anketa

Ali se veselite nove pošiljke snega?

Sudoku