Najljubša zelenjava Slovencev: Solata tudi v korita za rože ali večje lonce

Simona Trčak Zdolšek, 15.3.2019
Shutterstock

Solata velja za kraljico vrtov in najljubšo zelenjavo Slovencev. Za marsikoga je zadosten razlog, da si uredi vrt(iček) ob hiši. Kdor pa vrta nima, lahko to listnato vrtnino goji tudi v visoki gredi ali balkonskih koritih.

Prisegate na vedno iste solate ali se v poplavi različnih tipov in sort kdaj pa kdaj opogumite in poskusite kaj novega? Včasih je slika na vrečici s solatnimi semeni tista, ki nas prepriča, da nekaj kupimo, kdaj drugič je to namig vrtičkarskega prijatelja. Vselej pa je dobro vedeti, kaj kupujemo in kaj nam je všeč.

Oblika daje karakter

Za pisano skledo solate si lahko omislimo več sort. Nekatere nas bodo očarale s sočnim okusom, druge pa z videzom. Na vrtu ne pozabimo na rdečelistne solate, saj so te manj vabljive za polže od zelenolistnih.

Solate (Lactuca sativa L.) po obliki glave delimo na:

- glavnato solato z gladkimi listi (var. capitata)

- glavnato solato s kodrastimi listi (var. crispa)

- salatino, solato za rezanje, solato za trganje, nabiranje (var. acephala)

- romansko solato (var. longifolia)

Tipi glede na čas setve

Po času setve solato razvrščamo na spomladanske sorte (svetlokalivke), kot sta denimo ljubljanska ledenka in majska kraljica, ter na sorte, ki jih sejemo, ko se dan začne spet krajšati (temnokalivke), kar se zgodi po 21. juniju. V to skupino spadajo sorte unicum, dalmatinska ledenka, gentila, tipi romanske solate. Obstajajo še sorte, ki jih lahko sejemo vse leto, to pa so berivke.

image
Shutterstock Rezivka je bila dolgo tipična solata za pomladno obdobje. Značilno za ta tip solate je, da ne dela glav, temveč ostane v stadiju rozete. Lahko jo večkrat režemo.

Prve v koritih

Spomladi, ko že komaj čakamo nekaj svežega in sočnega, lahko pohitimo s setvijo solate kar v korita za rože ali pa večje lonce. V takšnem primeru sejemo sorte berivke oziroma rezivke. Pri teh liste bodisi trgamo bodisi režemo. Poskrbeti moramo zgolj za kakovosten substrat in za drenažo, da voda ne bo zastajala. In ne pozabimo na toploto: tla oziroma prst mora biti ogreta na vsaj pet stopinj Celzija, dnevne svetlobe pa naj imajo vsaj šest ur na dan. Če nam bo morebiti ostalo kaj solate za pikiranje, pa jo je treba najprej dobro zaliti, da med pikiranjem ne poškodujemo drobnih korenin. Takoj ko izpulimo sadiko, jo je najbolje tudi posaditi. Pri pikiranju se moramo zavedati, da je uspeh v veliki meri odvisen od kondicije sadike.

Setev na prosto

Marec je mesec, ko solato že sejemo neposredno na vrt. Pri tem ločimo spomladanske in jesenske sorte ter tiste, ki jih sejemo vse leto. Solato posejemo v dobro razrahljana in zračna tla. Tal poprej ni treba pognojiti, saj spada solata med nevtralne rastline, ko govorimo o potrebi po gnojilih. Največkrat solato posejemo povprek, le motovilec sejemo v vrste zaradi lažjega pletja in nabiranja. Ko solatna semena posejemo, jih rahlo vdelamo v tla in pokrijemo s tanko plastjo fine zemlje ali komposta ter zalijemo in pokrijemo z agrokopreno. Zalivamo približno vsak drugi dan, obvezno sproti preverjamo vlažnost tal.

image
Permakulturni inštitut Maribor Na vrtu ne pozabimo na rdečelistne solate, saj so te manj vabljive za polže od zelenolistnih. Pa tudi namakalni sistem bo nadvse dobrodošel, da zlasti v vročih poletnih dneh listi ne bodo poparjeni.

Pravila pri sajenju sadik

Solata spada v skupino nezahtevnih vrst zelenjave, vendar je treba kljub vsemu pravilno skrbeti zanjo in še zlasti v poletnih mesecih upoštevati nekaj koristnih napotkov. Sadilna razdalja med solatami naj bo 30 centimetrov med vrstami in med sadikami. Postopek sajenja naj bo takšen, da sadika doživi čim manj sadilnega stresa. Pravila sajenja so pa naslednja: če imamo sadike na multiploščah ali v plastičnih posodicah, jih pred sajenjem obilno zalijemo. Gredo, ki smo jo prerahljali, zastremo s kompostno zastirko ali z drobno zastirko iz mletega listja, drobnih sekancev, fine slame ali sena. Če imamo premalo kompostne zastirke za celotno gredo, kompost nujno uporabimo kot substrat za sadilno jamico. Z motiko ali sadilnim klinom izkopljemo jamico, vanjo vsujemo za majhno pest ali velikost malega jogurtovega lončka komposta, jamo zalijemo ter vanjo posadimo solato tako globoko, kot je rastla v multiploščah. Ko končamo, gredo obilno zalijemo.

image
Shutterstock Solata je vrtnina, ki je enostavna za vzgojo, zato jo primerna za vse, ki šele začenjajo vrtnariti.

Priporočljiv čas sajenja je zvečer zaradi najmanjšega izhlapevanja vlage skozi liste. Če so dnevne temperature zelo visoke, moramo obvezno zalivati solato vsak dan. Za res lep pridelek in če smo ljubitelji solate, je priporočljivo namestiti namakalni sistem. Dobrodošlo je, če tla namakamo z deževnico, ki se zbira v sodu ali zbiralniku deževnice.

Sezona v rastlinjaku

Vzgoja solat v rastlinjakih je priporočljiva nekako od novembra do aprila, saj so takrat zunanje temperature nizke. Gojenje v rastlinjaku je praktično, saj imamo na ta način vedno svežo solato. Ko iz rastlinjaka jeseni odstranimo plodovke, nastopi čas, da vanj posadimo prezimne sorte solate, kot so posavka, zimska rjavka, endivija, radiči. Tudi v zimskem obdobju ne smemo pozabiti na redno namakanje tal.

Kadar si želimo iz priljubljene sorte sami vzgojiti semena, pustimo solato, da zacveti in osemeni. Zrela semena poberemo in jih dobro posušimo, nato pa shranimo v steklen kozarec. Semena so kaljiva najmanj eno leto.

Za konec pa še to: raje kot krepko hrano si za večerjo privoščimo skledo sveže solate. Ta namreč poskrbi, da se umirimo in lažje zaspimo.

image
Permakulturni inštitut Maribor Solate uspevajo na tleh, ki vsebuje veliko organske mase. Dobro je, če v sadilne luknje dodamo kompost, prav tako je koristno, da zemljo okrog sadike zastiramo z organskim materialom.

Kako prepoznamo dobre sadike?
Nekatere solate na grede sadimo kot sadike. Predpogoj za uspešno rast je, da kupimo ali vzgojimo kakovostne sadike. Da je sadika zares kakovostna, bomo prepoznali po naslednjih znakih:
- sadiko z lahkoto izlončimo, kar pomeni, da je koreninski sistem prepreden v celoti;
- korenine so bele barve, kar pomeni, da je sadika mlada in v dobri kondiciji (stare sadike imajo rjave korenine);
- spodnji prvi listi so lepe barve in sadika ima zvitih pet lepih listov.

Članek je iz spomladanske številke revije Lep vrt & naravna lekarna.

Anketa

Kolikokrat tedensko uživate meso?

Sudoku