Februar je idealen za načrtovanje vrtnih zasaditev in setev v zabojčke

Jasna Marin, 14.2.2019
Sašo Bizjak

Najkrajši mesec v letu je primeren tudi za setev nekaterih poletnih cvetlic, ki dalj časa kalijo, kot denimo poletne astre, zajčki, cinije in okrasni tobak.

V rastlinjakih in na svetlih okenskih policah brez neposrednega sonca lahko od sredine meseca sejemo zgodnjo zelenjavo: v zabojčke, napolnjene s svežim substratom, sredi meseca posejemo solate, kolerabico, redkvico in zgodnje dišavnice.

image
Sašo Bizjak

Setve v toplo gredo

Če bo vreme ugodno, bodo od sredine februarja aktualne tudi tople grede. "Vanje februarja sejemo čebulo. Tako lahko sami pridelamo sadike avtohtonih domačih sort, ki jih ne najdemo v vseh trgovinah," razlagata Davor Špehar in Primož Brezovec iz Zelenega sveta. "Konec februarja sejemo tudi solato, rukolo, redkvico, kolerabico, cvetačo, brokoli in zgodnje zelje. Solato najprej sejemo v multiplošče in jo imejmo do kalitve na temperaturi 20 °C, lahko kar v hiši ali stanovanju. Ko vzniknejo kalčki, solato prestavimo v toplo gredo, da se sadike ne izdolžijo. Samo na tak način namreč vzgojimo kakovostne sadike solate. Če nam ostane še kaj prostora, lahko v toplo gredo sejemo tudi rukolo in redkvico, ker kalijo že pri 5 °C," še svetujeta sogovornika. Mlade rastline morajo biti ob hladnih nočeh zaščitene - pod steklom jih pokrijmo z vrtno pokrivalko. Ob hujšem mrazu na steklo položimo še karton in mehurčasto folijo. Čez dan večkrat prezračimo toplo gredo, da se mlade sadike ob sončnem dnevu ne posmodijo.

image
Shutterstock Zdaj je pravi čas za pripravo potaknjencev raznih dišavnic, sukulent in drugih rastlin. Za nov začetek so pripravne multiplošče, ki jih napolnimo s specialnim substratom za potaknjence. Substrat ohranjamo vlažen in topel.

Pregled vrtnih tal še pred sezono

Preden se lotimo prekopavanja in gnojenja vrta, se mora zemlja osušiti, kajti mokra tla bi z obdelovanjem samo dodatno zbili. Lahko pa v februarju damo zemljo v analizo, še zlasti, če smo opazili, da so v lanskem letu rastline na vrtu slabše rasle kot sicer. Vzorce zemlje si lahko priskrbimo tako, da z lopato na različnih mestih v vrtu, kamor bomo spomladi sejali in sadili vrtnine, izkopljemo jame z navpičnimi robovi in z robov vsake postrgamo zemljo od vrha do globine približno 20 centimetrov. Vzorce prsti je treba sproti dajati v vedro, nakar vso prst dobro premešamo in pripravimo pol kilograma do kilogram delovnega vzorca, ki ga bodo analizirali v laboratoriju kmetijskega zavoda. Delovni vzorec shranimo v papirnato vrečko ali škatlo ter ga čim prej odnesemo na testiranje na kmetijski zavod ali na Fakulteto za kmetijstvo in biosistemske vede, kjer po dostopnih cenah opravijo kemijsko analizo tal in nam nato svetujejo, kako izboljšati kakovost prsti.

Rez trte, kivija in jagodičastega sadja
“Takrat, ko so temperature v februarju nad lediščem in je vreme suho, se lotimo rezi trte, kivija, malin, robid, ribeza in drugih jagodičastih rastlin,” svetujeta Davor Špehari in Primož Brezovec iz Zelenega sveta. “Kivi in trta rodita na enoletnem lesu, ki izrašča iz dvoletnega lesa. Februarska rez trte in kivija prepreči čezmerno solzenje v marcu ali kasneje. Pri trti in kiviju se ravnamo po zakonitosti rezi na čepe (dve, tri očesa) in šparone (do 15 očes). Pri rezi na čep pri kiviju pustimo februarja nekoliko daljše čepe (pet, šest očes), ki jih kasneje po odganjanju prikrajšamo na en brst do dva. Tako zavarujemo čepe pred morebitno spomladansko pozebo, na izpostavljenih mrzlih legah.
Na vrtu porežemo tudi maline, ki že po naravi zgodaj odganjajo. Ločimo rez enkrat rodnih sort malin in dvakrat rodnih sort malin. Pri enkrat rodnih sortah pustimo primerno število lanskih poganjkov. Dvakrat rodne sorte malin lahko februarja režemo temeljito, do zemlje ali celo nekoliko v zemljo. Tako bodo dvakrat rodne sorte poleti rodile na istoletnih poganjkih. Februarja se lotimo tudi rezi drugih jagodičastih sadnih rastlin,” še poudarjata strokovnjaka iz Zelenega sveta.

Oskrba in obrezovanje sadnega drevja

S sadnega drevja odstranimo lepilne trakove, na katere so se čez zimo ulovili škodljivci, in jih sežgemo. Preverimo, ali je na deblu ostalo kaj jajčec škodljivcev, in jih odstranimo z mehko krtačo. Ko se otopli, se na jablanah lahko pojavijo jabolčni cvetožerji, zato okoli debel privežimo valovito lepenko in zgodaj zjutraj preverimo, ali so se cvetožerji skrili v rebra lepenke. Takšno lepenko sproti odstranjujemo in sežgemo. Preden se po drevesih in trti začnejo pretakati drevesni sokovi, je treba obrezati drevesa pečkastega sadja, torej jablane, hruške in kutine. Obrezujemo, ko se temperature povzpnejo nekaj stopinj nad ničlo. Če zimsko rez opravimo januarja ali februarja, s tem spodbudimo rast drevesa. Če se drevo samo po sebi dovolj močno razrašča, je bolje opraviti rez marca, da upočasnimo rast. Občutljive sorte jablan je priporočljivo obrezovati proti koncu februarja ali v začetku marca. Rez breskev, marelic, češenj in višenj bo na vrsti kasneje. Februarja in marca, dokler so drevesa še brez listov, presajamo sadno in drugo listopadno drevje ter grmovnice. Tla morajo biti odmrznjena in odcejena.

image
Flickr/Michael Cornelius V drugi polovici meseca začnemo v toplo gredo sejati semena solat, kolerabice, redkvic. Tudi sejančki v sejalnih posodah bodo v topli gredi dobro odganjali.

Redčenje okrasnih grmovnic

Cvetoče okrasne grmovnice je treba vsaka tri do štiri leta prezračiti: stare in grčave veje odrežemo neposredno nad tlemi, odstranimo tudi zelo tanke in slabotne poganjke. Konec februarja režemo grmovnice, ki so cvetele pozimi, o čemer smo januarja že pisali v Kvadratih. Marca režemo zgolj grmovnice, ki cvetijo na začetku poletja in jeseni, medtem ko spomladi cvetoče okrasne grme obrezujemo šele po odcvetu. Zimskega obrezovanja se lotimo ob dnevih, ko ni mraza.

Dreni, ki jih zaradi barvastih šib gojimo za zimski okras, kot sta Cornus alba 'Sibirica' in Cornus sanguinea, so najlepši, kadar rastejo v skupinah. Zelo zgodaj spomladi jih moramo porezati tako, da pustimo največ deset centimetrov dolge štrclje, saj bo iz njih dren pognal in že v začetku poletja dosegel lansko višino. Najlepše se obarvajo enoletne šibe, zato nam ne sme biti žal, ko se lotimo rezi.

image
Flowercouncil Rdeči dren (Cornus sanguinea) je grm s temno rdečimi mladimi poganjki. Zelo zgodaj spomladi ga moramo porezati tako, da pustimo največ deset centimetrov dolge štrclje. Iz njih bodo kmalu zrasle nove šibe, ki bodo naslednjo zimo intenzivnih barv. Če drena ne režemo, bo obarvanost zelo skopa.

Presajanje čebulnic in setev cvetlic

Februarja se začenjajo prebujati zgodaj cvetoče čebulnice: najprej pokukajo na plan zvončki, nekoliko kasneje jim sledijo krokusi, narcise, hijacinte. Pravzaprav je cvetoče čebulnice najlaže presajati po vrtu, ko zacvetijo, saj jih takrat vidimo. Tako lahko poskrbimo za rastlinski podmladek, saj se nekatere čebulnice na vrtovih z leti močno razrastejo in jim ob gneči sorodnic zmanjka prostora za bujnost. Zato tiste rastline, ki slabše cvetijo, izkopljemo in jih z rokami previdno razdelimo ter posamezne cvetoče skupine takoj presadimo na nova rastišča, da se koreninski sistem ne posuši.

image
Floradania Na vrtu bo še nekaj časa trajalo, medtem ko čebulnice v lončkih, ki so bile dovolj dolgo izpostavljene nizkim temperaturam na prostem in smo jih nato prestavili v zavetno lego ali na balkon, že kažejo svojo prebujajočo voljo do življenja. Če so posajene pregosto, jih lahko februarja presadimo.

Konec februarja je primeren tudi za setev nekaterih poletnih cvetlic, ki dalj časa kalijo, kot denimo poletne astre, zajčki, cinije in okrasni tobak. Semena posejemo v zabojčke in jih postavimo na okensko polico. Tudi semena palm, banan in strelicij potrebujejo dolgo časa in veliko toplote, preden vzklijejo, zato jih lahko že posadimo v lončke.

Anketa

Kolikokrat tedensko uživate meso?

Sudoku