Družinska politika: V zalogi je še vrsta ukrepov

Tanja Fajnik Milakovič, 11.1.2019
Andrej Petelinsek

Za spodbijanje rodnosti: dvig starševskega dodatka, brezplačen vrtec za drugega otroka, več očetovskega dopusta, višji prispevki za krajši delovni čas.

Z letošnjim letom so odpravljeni še preostali varčevalni ukrepi na področju družinske politike. Od 1. januarja tako očetovsko in starševsko nadomestilo znaša 100 odstotkov plače, do zdaj je bilo 90 odstotkov. Materinsko nadomestilo je neomejeno visoko, starševsko pa omejeno na 2,5-kratnik povprečne plače (prej 2-kratnik). Dodatek za veliko družino bodo letos ponovno prejele vse velike družine, ne glede na to, kako visoke dohodke imajo. Do državne štipendije pa bodo upravičeni dijaki in študenti iz družin z višjimi dohodki, in sicer pod 659,30 evra neto povprečno na družinskega člana (prej je bil cenzus 576,89 evra).

Z letošnjim letom so odpravljeni še preostali varčevalni ukrepi na področju družinske politike

Na ministrstvu za delo za zdaj novih ukrepov na področju družinske politike ne načrtujejo, si pa prizadevajo izboljšati socialno-ekonomski položaj ljudi, da bi se lažje odločali tudi za otroke. Izpostavljajo predvsem ukrepe aktivne politike zaposlovanja, s katerimi želijo brezposelne čim prej vključiti na trg dela in jim tako omogočiti večjo socialno varnost, ki je eden ključnih pogojev tudi za ustvarjanje družine. V resoluciji o družinski politiki do leta 2028, ki jo je sprejela še prejšnja vlada Mira Cerarja, pa je sicer zapisanih še veliko drugih ukrepov, s katerimi naj bi država spodbujala odločanje mladih za družino in več otrok. V Sloveniji bo namreč po vseh napovedih število rojstev tudi v prihodnjem desetletju upadalo, do leta 2030 naj bi bilo celo nižje, kot je bilo v najbolj neplodnem letu 2003, ko se je rodilo le 17.321 otrok (lani 19.120).

Med predvidenimi ukrepi v resoluciji so tudi dvig višine starševskega dodatka, zlasti za dijake, študente in iskalce zaposlitve, plačevanje prispevkov za delo s krajšim delovnim časom od povprečne namesto od minimalne plače ter uvedba dodatnih dni očetovskega dopusta za očete, ki se jim rodi več kot en otrok hkrati.

Prav tako resolucija predvideva, da bi vsem učencem in dijakom zagotovili brezplačen obrok in uvedli oprostitev plačila vrtca za drugega otroka, ugodnosti pri plačilu vrtca pa bi veljale tudi, če je eden od otrok v prvem triletju osnovne šole. Po zgledu invalidske kartice naj bi uvedli tudi družinsko kartico, s katero bi družinam omogočili ugodnosti pri dostopu do blaga in storitev. Kdaj v prihodnjih desetih letih se bodo ti načrtovani ukrepi začeli izvajati, pa za zdaj še ni znano. To je odvisno predvsem od razpoložljivih finančnih sredstev, a po mnenju ministrstva nobeden od naštetih ukrepov ni neuresničljiv. Sicer pa imajo na ministrstvu tudi obsežno, pred dvema letoma narejeno analizo inštituta za socialno varnost o primerjavi dobrih praks, s katerimi so uspešno zviševali rodnost v drugih državah, predvsem skandinavskih. V njej najdemo tudi odgovore na vprašanje, kaj je treba zagotoviti mladim in družinam, da se bodo hitreje odločili za prvega otroka in nato še za več otrok.

Anketa

Ali se veselite nove pošiljke snega?

Sudoku

Družinska politika: V zalogi je še vrsta ukrepov

Tanja Fajnik Milakovič, 11.1.2019
Andrej Petelinsek

Za spodbijanje rodnosti: dvig starševskega dodatka, brezplačen vrtec za drugega otroka, več očetovskega dopusta, višji prispevki za krajši delovni čas.

Z letošnjim letom so odpravljeni še preostali varčevalni ukrepi na področju družinske politike. Od 1. januarja tako očetovsko in starševsko nadomestilo znaša 100 odstotkov plače, do zdaj je bilo 90 odstotkov. Materinsko nadomestilo je neomejeno visoko, starševsko pa omejeno na 2,5-kratnik povprečne plače (prej 2-kratnik). Dodatek za veliko družino bodo letos ponovno prejele vse velike družine, ne glede na to, kako visoke dohodke imajo. Do državne štipendije pa bodo upravičeni dijaki in študenti iz družin z višjimi dohodki, in sicer pod 659,30 evra neto povprečno na družinskega člana (prej je bil cenzus 576,89 evra).

Z letošnjim letom so odpravljeni še preostali varčevalni ukrepi na področju družinske politike

Na ministrstvu za delo za zdaj novih ukrepov na področju družinske politike ne načrtujejo, si pa prizadevajo izboljšati socialno-ekonomski položaj ljudi, da bi se lažje odločali tudi za otroke. Izpostavljajo predvsem ukrepe aktivne politike zaposlovanja, s katerimi želijo brezposelne čim prej vključiti na trg dela in jim tako omogočiti večjo socialno varnost, ki je eden ključnih pogojev tudi za ustvarjanje družine. V resoluciji o družinski politiki do leta 2028, ki jo je sprejela še prejšnja vlada Mira Cerarja, pa je sicer zapisanih še veliko drugih ukrepov, s katerimi naj bi država spodbujala odločanje mladih za družino in več otrok. V Sloveniji bo namreč po vseh napovedih število rojstev tudi v prihodnjem desetletju upadalo, do leta 2030 naj bi bilo celo nižje, kot je bilo v najbolj neplodnem letu 2003, ko se je rodilo le 17.321 otrok (lani 19.120).

Med predvidenimi ukrepi v resoluciji so tudi dvig višine starševskega dodatka, zlasti za dijake, študente in iskalce zaposlitve, plačevanje prispevkov za delo s krajšim delovnim časom od povprečne namesto od minimalne plače ter uvedba dodatnih dni očetovskega dopusta za očete, ki se jim rodi več kot en otrok hkrati.

Prav tako resolucija predvideva, da bi vsem učencem in dijakom zagotovili brezplačen obrok in uvedli oprostitev plačila vrtca za drugega otroka, ugodnosti pri plačilu vrtca pa bi veljale tudi, če je eden od otrok v prvem triletju osnovne šole. Po zgledu invalidske kartice naj bi uvedli tudi družinsko kartico, s katero bi družinam omogočili ugodnosti pri dostopu do blaga in storitev. Kdaj v prihodnjih desetih letih se bodo ti načrtovani ukrepi začeli izvajati, pa za zdaj še ni znano. To je odvisno predvsem od razpoložljivih finančnih sredstev, a po mnenju ministrstva nobeden od naštetih ukrepov ni neuresničljiv. Sicer pa imajo na ministrstvu tudi obsežno, pred dvema letoma narejeno analizo inštituta za socialno varnost o primerjavi dobrih praks, s katerimi so uspešno zviševali rodnost v drugih državah, predvsem skandinavskih. V njej najdemo tudi odgovore na vprašanje, kaj je treba zagotoviti mladim in družinam, da se bodo hitreje odločili za prvega otroka in nato še za več otrok.

Anketa

Ali se veselite nove pošiljke snega?

Sudoku