(POGLED) Bralna značka? Ukinemo kar branje?

Tone Partljič, pisatelj, nekdanji predsednik Bralne značke, 22.1.2019
Andrej Petelinšek

Ni prvič, da je bralna značka v slovenskih vrtcih in šolah nekomu spet trn v peti! Ni prvič, da bi Slovenci kako stvar, ki dobro deluje, ki ima ugled, ki se je "prijela", nadomestili z nečim, kar še nima koncepta - in to kar ukinili. Vsak, ki me pozna, ve, da kljub nekdanjemu poklicu ne ločim ljudi po političnih principih, ampak po tem, ali so dobronamerni ali slabonamerni, normalni ali pregreti in predvsem, ali berejo ali ne. Toda na žalost je moja izkušnja še iz časov, ko sem bil predsednik Bralne značke, taka, da so diskvalifikacije prihajale pač z desne strani. Kak župan iz omenjene politične strani jo je hotel v svoji občini celo prepovedati. Pravih razlogov nisem ugotovil, sem pa takrat slišal, da je to socialistična izmišljija, da smo imeli na primer Kajuhovo, Prežihovo, menda celo Zmajevo značko - in takrat recimo še ne Balantičeve, ki jo zdaj menda imamo, in da je zato pač enoumna in politična … Da jo je podpirala zloglasna država in "njena" Zveza prijateljev mladine.

Morda potrebujemo že desne in leve značke, desne in leve šole, desne in leve otroke?

Začelo se je govoriti o krizi bralne značke. Predvsem prosim pregrete osamosvojitelje, pomladnike, desničarje ali levičarje, da naj oprostijo, če je kaka stvar, ki se je obnesla, nastala že pred pomladjo 1990, ki sem se je tudi jaz kot del Društva pisateljev, ki je tudi naredilo kaj pomladnega, razveselil. Ampak bralna značka je prostovoljno in prostočasno branje, ki ne vpliva na šolski uspeh, razen da tisti, ki več bere, tudi več ve.

image
Tit Košir

Zaradi tradicije (za bralno značko so brali mnogi dedki, babice, tete, ateji, mame …) je še dodatno "družinsko" priljubljena in učenci "tekmujejo" (četudi ni nikjer nobene tekme) za njo. Iz šolske bralne značke smo ponovno marsikje oživili družinsko branje, dobili poleg šolske še predšolsko in bralno značko za odrasle in naj vam knjižničarke povedo, ali se zaradi tega več ali manj bere in kakšna je škoda ali korist. Danes je tako ali tako v modi predvsem tako imenovano branje virtualnih družabnih omrežij, zato sem samo čakal, da bo kdo predlagal ukinitev tega raznovrstnega spodbujanja branja, ukinitev pojavljanja pisateljev med bralci, branje za posebno spodbudno priznanje slovenskih knjig v zamejstvu in zdomstvu, ukinitev organizacije strokovnih posvetov o branju in kar še vse bralna značka počne. Teh spodbud za branje je bilo v več kot petdesetih letih na sto tisoče. Zakaj okoli 140.000 učencem, ki prostovoljno in prostočasno berejo, odvzeti priznanja in knjižna darila? Čakam, da se bo pojavil kak poslanski modrec, ki bo med pobudami predlagal ukinitev branja. Obžalujem, da gre za poslanko, ki tudi sama deluje v kulturi.

Zakaj Slovenci ukinjamo, prepovedujemo, ločujemo, škodujemo, namesto da bi ustvarjali, združevali, koristili kaki stvari, je pa seveda vprašanje slovenskega narodnega in političnega značaja. Morda potrebujemo že desne in leve značke, desne in leve šole, desne in leve otroke? Po petdesetih letih uspešnega delovanja predlagati ukinitev Bralne značke Slovenija, namesto sodelovanja pri spreminjanju na boljše in v skladu s potrebami novih časov, je nekulturna ideja.

Anketa

Kje običajno kupite rezano cvetje?

Sudoku