Baletnik z drugega planeta, ki kmalu pride na obisk

Nina Ambrož, 10.2.2019
Profimedia

Sergej Polunin je vrhunski in karizmatični plesalec, ki bo marca dvakrat nastopil v Ljubljani s svojo skupino in divjim ritualom. Drugo predstavo so razprodali v pičli uri.

Baletni James Dean, enfant terrible, drugi Rudolf Nurejev, Nižinski današnjega časa. Fenomenalen, genialen, vrhunski, uporniški. Primerjav s slavnimi ljudmi in presežnikov, ki jih pripisujejo Sergeju Poluninu, 29-letnemu baletniku, ne zmanjka. Zvezda je in zvezda bi bil, četudi ga mediji ne bi povzdignili v ikono in mu tlakovali poti do legende. Ljubitelji baleta po svetu ga obožujejo, vstopnice za njegove predstave so razprodane tudi dve leti vnaprej.

image
Profimedia Kot angel v londonskem Palladiumu
Zapustil je kraljevi London in skočil na svobodo

Dvakrat, 4. in 5. marca, bo nastopil v Cankarjevem domu v Ljubljani s predstavo Pomladno obredje (Sacre). Obe predstavi sta razprodani. Potem ko so Slovenci že lani hitro pokupili karte (28 do 58 evrov) za prvo marčevsko predstavo, je organizator izposloval še en Poluninov nastop. V tem času je baletnik ob dobri medijski podpori postal še bolj znan širši slovenski publiki in močno željen, tako da so vstopnice za njegov drugi nastop nemudoma razgrabili. Cankarjev dom je minuli teden v rekordnem času, v pičli uri, vnovič razprodal celotno Gallusovo dvorano, ki ima 1545 sedežev. Ali bodo organizirali še tretji nastop priljubljenega in nadarjenega plesalca, ne želijo obljubiti ali napovedati, nedvomno je, da bi ga razprodali takoj.

Poklon velikemu Nižinskemu

Polunin se bo v Ljubljani s svojo moško plesno skupino poklonil Vaclavu Nižinskemu in njegovi sugestivno prevratni interpretaciji Pomladnega obredja, enega najznamenitejših baletov vseh časov. Poluninov Sacre je koreografirala Japonka Juka Oiši, balerina, ki se je vrtela na nemških odrih, zdaj pa že nekaj let pleše in koreografira kot "freelancerka".

Za Nižinskega (1890-1950) je večina bralcev najbrž že slišala, saj velja za enega najbolj nadarjenih plesalcev vseh časov in začetnika modernega plesa. Ruski plesalec in koreograf poljskega porekla je zaslovel kot član Ruskega baleta v obdobju, ko se je ta uspešno promoviral v tujini in pomembno vplival na kulturno sceno v Parizu. Med zanimivostmi o Nižinskem je mogoče prebrati, da je lahko plesal na konici prstov, kar je za razliko od žensk za moške plesalce redkost. Njegovi svetovi so bili povezani tudi z narcisizmom, obsedenostjo z bogom, homoseksualnostjo, shizofrenijo.

image
Epa

A bolj pomembno je to, da je s svojimi koreografijami prestopal meje tradicionalnega klasičnega baleta in se drzno spogledoval s futurizmom. Moderno bistvo je lovil z odsekanimi gibi, dotlej manj značilnimi za balet. Njegovo Favnovo popoldne, uprizorjeno v Parizu leta 1912, sta kritika in občinstvo obsodila vulgarnosti, kar je bila sicer često nalepka staromodnežev.

Balet Pomladno obredje s podnaslovom Slike iz poganske Rusije, za katerega je izvirno koreografijo zasnoval Nižinski, glasbo pa Igor Stravinski, je postal razvpit že ob krstni izvedbi v Parizu leta 1913. Požel je odpor snobovskih, uglajeno zakrknjenih meščanov, ki so protestno zapuščali dvorano. Vendar je zaradi kompleksnih in v tistem času inovativnih ritmičnih struktur ter uporabe disonance Pomladno obredje obveljalo za eno od prelomnih kompozicij.

image
Profimedia Take Me to Church
Mogočen video na spletu
Ples Sergeja Polunina na Hozierjevo popularno pesem Take Me to Church, ki ga je leta 2015 v virtualni svet lansiral David LaChapelle, si je mogoče ogledati na različnih spletnih kanalih. Na portalu You Tube ima več kot 26 milijonov ogledov. Video je bil posnet v obdobju, ko se je baletnik spopadal z notranjimi demoni - ali nadaljevati ples ali zaključiti kariero, in iskal svojo profesionalno in osebno identiteto. V podtonu čustvenega plesa v prazni hali je mogoče razbrati tudi sporočilo o diskriminaciji, zatiranju in homofobiji po svetu in v cerkvi.

V nizu epizod, ki prikazujejo divji poganski ritual, in v plesnem jeziku Nižinskega se je skoraj stoletje kasneje našel tudi Sergej Polunin. Njegov Sacre kroži od Londona do Moskve, februarski predstavi v St. Petersburgu sta razprodani, enako aprilska v Pragi; cene vstopnic so tam precej višje kot v Sloveniji.

Adijo, elita in tekmovalnost

Rojen v ukrajinskem mestu Herson se je Sergej Vladimirovič Polunin začel ukvarjati z baletom pri osmih letih in se najprej šolal v Kijevu. Izjemne fizične predispozicije je kazal že kot dojenček, svoj talent pa brusil z vztrajno, disciplinirano vadbo. Pri trinajstih so ga sprejeli v londonsko kraljevo baletno šolo, kjer je kmalu začel opazno izstopati in pobirati nagrade. Sam, brez znanja angleščine, je v daljni deželi iskal sanje.

image
Profimedia
MED MITOM IN RESNIČNOSTJO
Postal je najmlajši glavni plesalec v zgodovini londonskega kraljevega baleta.
Ko je zapustil Anglijo, je odšel plesat v Rusijo. Danes ustvarja kot svobodnjak s samostojnimi plesnimi projekti povsod po svetu.
Zanimata ga film in moda. Debitiral je v Umoru na Orient ekspresu režiserja in protagonista Kennetha Branagha. Stransko vlogo je imel še v vohunskem filmu Rdeči vrabec Francisa Lawrenca, v katerem se je preizkusil kot plesni partner primabalerine (Jennifer Lawrence), ki postane tajna agentka.
Ko je z Ralphom Fiennesom v Srbiji snemal film Beli vran o baletniku Rudolfu Nurejevu, so mu Srbi v znak zahvale podarili srbsko državljanstvo. Polunin je igral Jurija Solovjeva, nekdanjega prvaka kirovskega baleta s tragično usodo. Ima tudi rusko in ukrajinsko državljanstvo.
Kdo ve, ali je njegova naklonjenostjo Putinu in Trumpu na družabnih omrežjih pristna ali je le provokacija?

V dokumentarnem filmu Plesalec, ki prikazuje njegovo življenjsko zgodbo, je razkril materine velike ambicije o uspešnem sinu in svojo srčno željo, da bi z uspehom v baletu povezal svojo razparano družino. Oče in babica sta namreč zato, da se je Sergej lahko izobraževal, zapustila družino in odšla služit v tujino. Želja se mu je uresničila nekoliko drugače, kot si je zamislil - starša sta se ločila. Družina je po letih zadržanosti in hladnih odnosov danes vendarle povezana in obiskuje njegove predstave.

Star komaj 19 let je Sergej Polunin leta 2009 postal najmlajši prvi solist v zgodovini londonskega kraljevega baleta in leta 2010 še najmlajši glavni plesalec. Angleži so drli na predstave, v katerih je blestel s filigransko izpiljeno tehniko, čudovitimi linijami, visokimi skoki, eksplozivno močjo in magnetično prezenco na odru.

image
Profimedia

Leta 2012 je povzročil množični šok. Kraljevemu baletu, polnemu bolestne tekmovalnosti in votlega elitizma, je rekel adijo in odstopil s prestižne pozicije glavnega plesalca. Odzivi so bili kontroverzni, od malikovanja njegovega poguma do zgražanja nad nepremišljeno odločitvijo in preusmerjanje pozornosti na njegovo intimo. Mediji so plehko razpredali o njegovem zasebnem življenju, začinjenim z zabavami, alkoholom, drogami in tetovažami. A to, kar največ pove o njem samem in o veliki baletni hiši, je Poluninova izjava ob odhodu: "Umetnik v meni je umiral."

image
Epa
Anketa

Kje boste preživeli velikonočne praznike?

Sudoku