Avtomati s hrano: Preveč sladkorja in soli

Bojan Tomažič, 12.2.2019
Tit Košir

Imate v družini študenta? Pri Zvezi potrošnikov Slovenije ugotavljajo, da so študentske malice presladke, ponudba avtomatov za pijače in hitro prehrano ni zdrava.

Zveza potrošnikov Slovenije je preverila ponudbo v avtomatih s hrano na slovenskih fakultetah, da bodo vedeli, kaj študentje malicajo; pregled so izvedli člani Mladinske zveze Brez izgovora Slovenija. Ugotovili so, da je v avtomatih na hodnikih slovenskih fakultet preveč sladke hrane.

Največ je pijač, 52,8 odstotka, ki vsebujejo preveč sladkorja in so v prodaji v pollitrskih steklenicah, kar je odločno prevelika doza. Sledijo sladki prigrizki, med katerimi prevladujejo čokoladne ploščice s kremnimi nadevi, ki vsebujejo veliko sladkorja in maščobe. V sendviču so ugotovili še varen vnos maščobe in soli. Fakultete so pozvali, naj poskrbijo, da bo na voljo bolj kakovostna hrana, študentom naj tudi omogočijo, da bi predavanja in druge obveznosti zanje organizirali tako, da bi pojedli kompleten obrok in torej v večji meri izkoristili subvencionirano kosilo.

image
Tit Košir Presladki in premastni izdelki iz avtomatov

S polnozrnatim kruhom in brez salam

Predlagali so, naj ponudniki hrane v avtomatih povečajo delež prigrizkov, ki vsebujejo manj sladkorja, maščobe in soli. Namesto presladkih in premastnih čokoladic sadne ploščice, kekse, suho sadje, oreške in podobno. Porcije oreškov, suhega sadja in kombinacij obeh tudi naj ne bodo večje od sto gramov, predstavljati pa morajo najmanj 20 odstotkov ponudbe prigrizkov. Sadnih ploščic (do 80 gramov količine) naj bo dvajset odstotkov, slanih prigrizkov naj bo v vrečkah tudi manj kot 80 gramov, skupaj v ponudbi naj jih ne bo več kot pet odstotkov. Keksi in oblite ploščice brez kreme so v redu, če človek poje eno dnevno - ali, še bolje, eno tedensko.

Sendviči so premastni in preslani

Več naj bo sendvičev s kruhki iz polnozrnate in polbele moke in z manj mastnimi polnili, torej brez salam in obarjenih klobas, kot so poli klobase in pica šunke, ker vsebujejo preveč maščobe, soli in aditivov. Teža sendvičev v povprečju naj bo 180 gramov ali manj. Poveča naj se ponudba negaziranih brezalkoholnih pijač z manj sladkorja, tistih, ki ga imajo do pet gramov na sto mililitrov tekočine, prevladujejo pa naj sadni sokovi s stoodstotnim sadnim deležem, smutiji in voda. Predlagali so tudi več ponudbe z manj mastnim mlekom, s tekočimi jogurti, čokoladnim mlekom in mlekom z okusom.Tekočih mlečnih izdelkov brez dodanega sladkorja naj bi v posameznem avtomatu bilo vsaj 33 odstotkov vse ponudbe. Kole naj bodo manjše, največ 300 mililitrov. Več naj bo sadja in zelenjave, kar je lahko zaradi hitre pokvarljivosti teh živil in posebnih higienskih zahtev težje izvedljivo, a tudi pasterizirane predpakirane sadne solate so boljše kot nič. Ker so cene vod v avtomatih previsoke, svetujejo fakultetam postavitev pitnikov in torej brezplačno tekočino, ki je najboljša pijača.

Zajtrk je dober začetek dneva

Študentom svetujejo, naj zajtrkujejo. Prvi obrok v dnevu po skoraj enajsturnem nočnem postu je najpomembnejši del dnevnega prehranjevanja. Kljub temu okoli 30 odstotkov Evropejcev, tudi Slovencev, ne zajtrkuje. Večina začne dan s kavo in čajem in brez goriva, ki ga telo potrebuje. Raziskave dokazujejo, da tisti, ki zajtrkuje, kasneje poje manj kot tisti, ki ne zajtrkuje, in nima preveč kilogramov. Tisti, ki zajtrkujejo, so tudi bolj produktivni, se lažje učijo in naučijo, imajo boljši spomin, so bolj kreativni. Zajtrk požene na delo ves naš prebavni sistem in našemu telesu da energijo ter hranila vsaj do kosila. "Glavna sestavina zajtrka naj bodo kompleksni ogljikovi hidrati, z nekaj beljakovinskimi živili in malo maščob ter seveda naj imajo veliko vlaknin in čim manj enostavnih sladkorjev, kot so na primer namizni sladkor, glukoza, fruktoza, dekstroza," svetujejo. Energijsko naj zajtrk prispeva vsaj 25 odstotkov dnevne energije. Za zmerno aktivnega študenta do 25 let to pomeni okoli 600 kilokalorij. Kakovosten zajtrk je, propagirajo, kombinacija mleka ali mlečnih izdelkov kot vir beljakovin ter kalcija, polnozrnate žitarice, kruh, kaše in kosmiči so vir kompleksnih ogljikovih hidratov in vlaknin. "Dodajte tudi sadje, sveže ali suho, da dobimo v telo dovolj prehrambnih vlaknin, vitaminov, mineralov in sladkorja. Včasih pa si lahko privoščimo tudi jajca, zelenjavo in meso." Anja Zupan, strokovna sodelavka za področje prehrane iz Zveze potrošnikov Slovenije, pove primer zdravega zajtrka. "Začnimo s kozarcem mlačne vode. Dva kosa rženega polnozrnatega kruha ali tri do pet žlic ovsenih, rženih ali ječmenovi kosmičev, kuhanih ali namočenih. Dodamo kozarec navadnega jogurta ali tri žlice skute oziroma mlečnega namaza. Včasih si lahko tudi spečemo ali skuhamo jajčka. Pojesti je treba še jabolko in hruško. Nekajkrat tedensko dodajmo še majhno pest oreščkov. Kava in čaj sta tudi del zajtrka."

Anketa

Kolikokrat tedensko uživate meso?

Sudoku