Vsestransko zdravilni bezgov cvet
Raziskave potrjujejo zdravilno rabo cveta bezga. Ta s svojimi zdravilnimi učinki zavira lokalna vnetja, spodbuja izločanje vode, deluje proti virusu gripe in proti herpesu. Zaradi njegovih posameznih sestavin popustijo krči gladkih mišic.

Slika 1: Bezeg plod

Grgranje bezgovega čaja nam pomiri zobobol, črni bezeg pa nam pomaga pri vročinskih obolenjih, ker spodbuja potenje. Povečuje tudi obrambni mehanizem telesa, zato ga pogosto postavljajo ob bok Ameriškemu slamniku.

Bezgov čaj spodbuja presnovo in pospešuje izločanje vode iz telesa, zato je zelo priljubljen pri težavah z ledvičnimi kamni in pesku, putiki, revmi in seveda pri presnovnih težavah ... Prepričanje, da se potimo zato, ker pijemo vroč čaj, je zmotno.

Slika 2: Bezeg črni

Snovi, ki jih vsebuje bezgovo cvetje, imajo namreč neprimerno večjo vlogo pri potenju, kot toplota čaja. Tako nam bo tudi pitje srednje toplega čaja povzročilo pričakovano količino potenja. Zadnje raziskave kažejo, da bi preparati iz bezga lahko veliko pripomogli tudi pri zdravljenju gripe.
 
V prehrani in zdravilstvu že tisočletja
V prehrani se uporabljajo zrele jagode in cvetje, v zdravilstvo pa tudi drugi deli rastline, kot so skorja, korenine in listje. V aprilu in maju nabiramo mlade poganjke in mlade liste. Cvetove nabiramo le v sončnem vremenu v juniju, septembra pa je čas za obiranje dozorelih jagod. Bezgove cvetove sušimo na svežem zraku, vendar ne na soncu. Tako bodo ohranili svojo zlato rumeno barvo.

Posušeno cvetje shranimo v platnene ali papirnate vrečke. Korenine - in sicer le notranjo plast lubja - nabiramo od februarja do konca novembra, lubje stebel in vej, ki mu ostrgamo srednjo plast, pa nabiramo februarja in marca ter oktobra in novembra. Plodove nabiramo septembra, ponavadi jih sušimo kar v pečici pri nizki temperaturi ali pa jih predelamo v slasten sok.

Slika 3: Bezeg cvetovi

Ob nepravilni uporabi so listi, lubje in korenine strupeni, ker vsebujejo večje količine strupenih lectinov in cianogenih glikozidov. Tudi surovih bezgovih jagod ne jemo, saj njihovo uživanje povzroči slabost, bruhanje, drisko, lahko pa tudi mrzlico. Med drugim spadata cvet in plod tudi po slovenski odredbi o razvrstitvi zdravilnih rastlin v najvarnejšo skupino H, ki ima enak pravni položaj kot hrana. Pred uporabo pa je vseeno najbolje, da dobite še dodatne informacije v lekarni.

Kaj lahko pripravimo iz bezga?

• Čaj iz bezgovega cvetja zelo dobrodejno deluje pri prehladnih obolenjih, hripavosti, kašlju in gripi. Dve žlici suhih cvetov poparimo z litrom vrele vode in pustimo pokrito od 10 do 15 minut.
• Zvečer, pred spanjem, si lahko pripravimo skodelico blagega odvajalnega čaja. V skodelico namočimo za kavno žličko lubja, ko se čaj pohladi, pa ga precedimo in popijemo.
• Za limonado iz bezgovih cvetov potrebujemo 30 svežih cvetočih bezgovih kobulov, 3 limone, 3 litre vode, 1,5 kg sladkorja in 50 g citronske ali askorbinske kisline (vitamin C). Cvetoče kobule nežno speremo. Limone olupimo in narežemo na tanke rezine. Vse sestavine damo v lonec, jih prelijemo z vodo in pustimo stati pokrito 2 do 3 dni. Limonado na koncu odcedimo in nalijemo v steklenice. Po želji jo lahko razredčimo z vodo.

Iz arhiva Kluba Gaia, avtor Igor Prša

Obiskovalcem spletnega portala seniorji.info je na voljo brezplačni ogledni izvod revije Gaia, ki ga lahko naročite na gaia@klubgaia.com ali na brezplačno telefonsko številko Kluba Gaia 080 81 22.

Bodite obveščeni, naročite se na e-novice: tukaj.