pišite nam | informacije o spletni strani | najbolj brane novice  
   
 
   
  PRVA STRAN  
  DRUŠTVA UPOKOJENCEV  
  MOJE ZDRAVJE  
  RECEPTI  
  MOJ VRT  
  ZANIMIVOSTI  
  IZLETI  
  ŠPORT IN REKREACIJA  
  ZDRAVA VADBA  
  PRAKTIČNI NASVETI  
  POMOČ, OSKRBA IN VAROVANA STANOVANJA  
  DOMOVI ZA STAREJŠE  
  POKOJNINE, FINANCE IN PRAVNI NASVETI  
 
Digitalni trg naj postane pošten
sreda, 14.3.2018
         




Pred dvajsetimi leti nam o tej temi ne bi bilo treba pisati. Internet je že obstajal, tudi njegove prednosti so že dobro poznali, a kupovanja na daljavo so se lotili le najbolj napredni. Danes navidezne trgovine obiskujemo tako rekoč z vsakim klikom, številnim je precej nenavadno, kako smo kupovali in živeli pred prihodom interneta, nemalo pa je, žal, tudi takšnih, ki so se pri tem močno opekli.

Svetovna potrošniška organizacija Consumers International (CI), katere članica je tudi Zveza potrošnikov Slovenije, je letošnji 15. marec, svetovni dan potrošnikov, namenila spletnemu poslovanju oziroma številnim aktivnostim, s katerimi se potrošniki srečujejo pri poslovanju na spletu – od spletnih prevar, goljufij, cenovne diskriminacije, geoblokinga, do drugih nečednosti, s katerimi smo na internetu soočeni iz dneva v dan.

Seveda problemi potrošnikov v luči spletnega poslovanja in digitalizacije niso povsod enaki. Če se v nekaterih delih sveta ukvarjajo še s stabilno dobavo energije in dostopnostjo do interneta, kar je temelj spletnega poslovanja, se v Sloveniji potrošniki neredko srečujejo s spletnimi prevarami in geoblokingom.

Skoraj polovica je že nakupovala na spletu
Po zadnjih podatkih statističnega urada je spletni nakup v opazovanih 12 mesecih (do marca 2017) opravilo 46 odstotkov Slovencev med 16. in 74. letom, kar je šest odstotnih točk več kot v prejšnjem obdobju. Delež spletnih nakupovalcev se je povečal v vseh starostnih razredih, največ jih je med 16- in 34-letniki (70 odstotkov), a tudi med 64- in 74-letniki je že nakupovala dobra desetina Slovencev.

Pisana množica nakupovalcev se s svojih virtualnih izletov po trgovini največkrat vrne zadovoljna, a sliko vse bolj kvarijo dogodki, ki so specifični za svet, v katerem kupec in prodajalec drug drugega ne srečata niti ne vidita. Potrošnik, ki se v spletne nakupe podaja prvič ali raziskuje nova področja, je, globalno gledano, izpostavljen precej velikemu tveganju zaradi prevar in drugih nečednosti, ki jih izvajajo goljufivi ponudniki. V past se najbolj pogosto ujamejo tisti, ki so prepričani, da so v spletni trgovini izdelki smešno poceni, saj jih mamijo visoki popusti, še zlasti, če so označeni na izdelkih najbolj znanih in dragih blagovnih znamk.

V Sloveniji 79 odstotkov uporabnikov interneta
Po podatkih državnega statističnega urada (Surs) je bilo v Sloveniji v prvem četrtletju 2017 med osebami, starimi od 16 do 74 let, 79 odstotkov takih, ki so uporabljale internet (redni uporabniki interneta). Internet je vsak dan ali skoraj vsak dan uporabljalo 68 odstotkov oseb, 18 odstotkov jih interneta do zdaj še ni uporabljalo. Najnižji odstotek uporabnikov interneta je med starejšo generacijo – kar 57 odstotkov ljudi med 65. in 74. letom starosti ni še nikoli uporabilo interneta. Danes so le še redka gospodinjstva brez računalnika in dostopa do interneta. Navzočnost otrok v gospodinjstvu je dejavnik, ki pomembno vpliva na opremljenost z računalniki in dostopom do interneta. Računalnik so namreč imela skoraj vsa gospodinjstva z otroki (97 odstotkov), dostop do interneta pa 98 odstotkov. Med gospodinjstvi brez otrok jih je imelo računalnik 73 odstotkov, dostop do interneta 75 odstotkov. Tisti, ki dostopa do interneta še nimajo, so kot razlog navedli, da do interneta dostopajo drugje. V večini gospodinjstev brez otrok nimajo interneta, ker ga ne potrebujejo (66 odstotkov), 25 odstotkov jih je navedlo, da nimajo potrebnega znanja za njegovo uporabo.
(Vir: Surs)




Sumljivo visoki popusti ali nerealno nizka cena? Znak za alarm!
Nakupovanje na spletu ima številne prednosti, a ponuja priložnosti tudi spletnim goljufom. Ponudbe praviloma stavijo na nizke cene. Čeprav v resničnih trgovinah niti pred zapiranjem ali popolno razprodajo ne vidimo 70-, 80- ali celo 90-odstotnih popustov, se v spletnih trgovinah tovrstnih ponudb kar tare. Pri tem navdušenemu potrošniku uide tudi tisti del samozaščite, ki je nekoč vedel, da predvsem prestižne znamke zelo redko, če sploh, tekmujejo s popusti – zagotovo pa ne s tako visokimi. Rezultat: pobran denar s kartice, izdelek, ki ne pride do naslovnika, ali pa namesto originalnega izdelka potrošniku pošljejo ponaredek, ki ga zasežejo med carinskim pregledom. V obeh primerih je škodo skorajda nemogoče izterjati.

Za spletnimi stranmi s privlačno ponudbo lahko stoji bodisi lažna spletna trgovina bodisi trgovina, ki ima sedež v Aziji, na Kitajskem ali kje drugje, izdelek, ki ga bomo prejeli, pa nikakor ne bo original izbrane znamke. Največ lažnih trgovin se namreč skriva prav za izdelki znanih blagovnih znamk. V takšnem primeru potrošnik torej nevede kupi ponaredek, ti pa so na slovenski carini zaseženi in uničeni. Potrošnik mora v nekaterih primerih celo plačati globo oziroma mora poravnati stroške uničenja. Tak »nakup« na koncu zagotovo ni poceni.

Ponarejene maloprodajne strani lahko uporabljajo prefinjene modele in postavitve, ukradene logotipe in imena domen. Čeprav jih je včasih mogoče prepoznati po posebej zahtevanih načinih plačila (plačilo je mogoče izključno prek sistema Western Union, na primer) ali anomaliji v URL-ju, je to za potrošnika zahteven izziv, pred katerega niti ne bi smel biti postavljen.

Čudežev ni, niti na spletu

Ne dosti boljše so prevare, povezane s trkanjem po potrošnikovih čustvih. Le kdo ne bi rad bil večno mlad, shujšal tako rekoč čez noč, tudi v najbolj mrzli zimi ohranjal svoje zdravje ali varčeval z elektriko oziroma gorivom? Izdelkov, ki obljubljajo čudeže, je na spletu kot listja in trave, njihove predstavitve pa so si pogosto enake kot jajce jajcu. Pod visokoletečim opisom čudodelstev, ki jih zmorejo, se znajde ta ali oni citat »znanstvenikov«, »zdravnikov«, »strojnih inženirjev«, »električarjev« in podobnih poklicev, ki smo jih povsem zavedno postavili v oklepaje: ljudje, ki so na fotografijah, teh izjav zagotovo niso podali, saj so fotografije iz spletnih baz fotografij. Podobno velja za izjave »kupcev«, ki so nadvse zadovoljni, da so se končno rešili vseh tegob tega sveta. Če boste pogosto obiskali takšno spletno stran, boste hitro opazili, da Marija iz Ligojne vedno odda komentar le nekaj sekund, preden ste vi odprli stran, deset minut pred njo pa se vedno pojavi Jože z Vrhnike. Izmišljene osebe z domišljenim algoritmom prikazov, zaradi katerega naj bi kupci verjeli, da je za izdelek res veliko zanimanja.

Tovrstne strani svoje obiskovalce iščejo predvsem na družbenih omrežjih (Facebook), vedno pa ponujajo velike popuste za sicer kot žafran drage (in neučinkovite) izdelke. Pravzaprav boste imeli še srečo, če se boste odločili za nakup kakšnega elektronskega ali mehanskega pripomočka: že res, da z njim ne boste privarčevali pri porabi elektrike ali goriva, a tudi kakšne posebne škode (razen nekaj deset evrov) si ne boste nakopali. Povsem drugače je s kozmetičnimi pripomočki, napitki in podobnimi izdelki, ki jih tako ali drugače vnašamo v telo. Prav lahko se vam bo zgodilo ravno nasprotno od obljubljenega in boste zaradi uporabe zboleli. Boj proti prevarantskim spletnim ponudnikom je otežen predvsem zaradi dejstva, da ne gre za v Sloveniji (ali Evropski uniji) registrirane spletne strani, prav tako na njih ne boste opazili nobenega kontakta ali kakšne druge konkretne informacije o ponudniku.

Nakupovanje na spletu lahko potrošniku povzroči nepričakovane in neželene stroške. Iznajdljivost goljufov je brezmejna in neskončna, saj poznamo številne vrste spletnih prevar, ves čas se pojavljajo tudi nove.

Ob pogledu na mamljivo ponudbo samozaščita pogosto odpove
O zaščiti pred prevarami smo že ogromno pisali, o tem govorijo in pišejo vsi množični mediji, a ljudje smo pač takšni, da marsikdaj ne verjamemo, dokler se ne opečemo. In to kljub vsem opozorilom, ki jih podajamo različne organizacije (če pogosto kupujete na spletu, vam predlagamo obisk spletne strani Varni na internetu), da moramo pred nakupom poiskati čim več informacij, saj ko enkrat plačamo »lažni« ali »ponarejeni« nakup, je možnost, da dobimo denar povrnjen, tako rekoč nična.

Zato bi bilo nujno zagotoviti splošno varnost nakupovanja na spletu, s katero bi poskrbeli tudi za zaščito najmanj pozornih in najbolj šibkih predstavnikov naše družbe, predvsem otrok in starejših, pa tudi tistih s slabšo ali pomanjkljivo izobrazbo. Pri tem se moramo zavedati, da srednja in starejša generacija ni odrasla z internetom in je zato še toliko bolj ranljiva, saj svoje nakupovalne izkušnje iz resničnega sveta nekritično prenaša v navideznega, kjer je za varnost veliko slabše poskrbljeno.



Iz Slovenije? Tu ne morete nakupovati!
Pa ni vedno problem le varnost. V spletnih trgovinah smo pogosto priča neupravičeni diskriminaciji kupcev glede na njihov izvor oziroma bolj natančno rečeno, glede na to, od kod dostopajo do trgovine. Najbrž si je težko predstavljati, da bi vam trgovec med obiskom v tuji državi odrekel prodajo določenega izdelka samo zato, ker ste iz Slovenije. Še bolj debelo bi ga pogledali, če bi bila cena za vas kot Slovenca ali Slovenko povsem drugačna kot za kupce pred vami. A ravno to se vsak dan dogaja v spletnih trgovinah. Marsikdo se tega sploh ne zaveda, saj ne ve, da so algoritmi spremenili ceno vstopnic za zabaviščni park, na primer – ker so pri nas ravno šolske počitnice, jih Slovencem prodajajo dražje.

Tako imenovani geobloking (geografsko pogojeno blokiranje) je, vsaj v Evropski uniji in vsaj na papirju, doživel bridki konec. Že ob koncu letošnjega leta spletni prodajalci znotraj enotnega trga ne bodo smeli diskriminirati kupcev, jim ponujati različne cene ali ravni storitev, prav tako jim ne bodo smeli odreči nakupa. Po potrditvi v Evropskem parlamentu pa kljub vsemu ne moremo biti povsem zadovoljni. Iz uredbe so namreč izvzeti nakupi digitalne vsebine, kot so glasba, filmi, televizijske oddaje, elektronske knjige in podobno, sem spadajo tudi plačljive storitve pretočne glasbe ali videa. Slovenci bomo tako še naprej omejeni pri izbiri ponudnika tovrstnih storitev, kar vsekakor ni najboljši razlog za veselje.



Izpopolnjene programske opreme za goljufiva plačila
Potrošniki so izpostavljeni tveganjem tudi pri plačilih, in sicer tveganje vključuje prenos podatkov o plačilu prek omrežja in shranjevanje podatkov o plačilu. Goljufije niso povezane le s plačili s kreditnimi karticami. Kriminalci postajajo vedno bolj sofisticirani pri uporabi zlonamerne programske opreme za zajemanje in urejanje elektronskih bančnih prijav prek telefonov, tabličnih računalnikov in računalnikov z uporabo ukradenih podatkov o bančnem računu.

Korak naprej je bil narejen in želimo si, da bi bilo takšnih še veliko. Čeprav – ali smo res morali priti do točke, da se pogovarjamo o stvareh, ki so povsem običajne v resničnem življenju, medtem ko nam v navideznem povzročajo neverjetne težave? Ne gre samo za goljufe in prevarante, teh je dovolj v obeh svetovih. Gre tudi za odnos večjih (in manjših) podjetij, ki potrošnikom načrtno odmerjajo svojo ponudbo, jo tako naredijo še bolj ekskluzivno in želeno – še zlasti v državah, kjer si je ne morejo privoščiti. Ne zato, ker ne bi imeli denarja, ampak zato, ker jim odrekajo dostop. Prav bi bilo, da tovrstna praksa postane kazniva in se nad njo resno zamislimo. Ne samo v manjših državah, ki so bolj na udaru diskriminacije, ampak tudi v velikih središčih, kjer te besede skoraj ne poznajo. Vzporedno mora potekati »digitalno« izobraževanje in ozaveščanje potrošnikov za lažje razumevanje in prepoznavanje tveganj na spletu. Ob tem mora biti skupni cilj vseh nas pregledna in jasna zaščita potrošnikov ter poštene poslovne prakse. Saj smo vsi potrošniki, mar ne?

ZPS, Avtor: Boštjan Okorn



Bodite obveščeni, naročite se na e-novice: tukaj.

- Vrni se nazaj na ZANIMIVOSTI

- Vrni se nazaj na PRVO STRAN

Priporočamo ogled naslednjih novic:
  ZPS: Kapa, majica in sončna očala: obvezni dodatki na soncu
Oblačila z UV zaščito – tudi pri njih izberite temnejše barve.
četrtek, 13.7.2017
 
  16. seja ZPIZ: Več prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje
Davčni dolg se je malenkostno zvišal.
petek, 8.4.2016
 
  Trije triki, da se sol v solnici ne bo strjevala
Proč z grudicami ali zbito soljo!
četrtek, 11.1.2018
 
  Avto na lizing: po petih letih obrok, da te kap
Nov avto že za dvesto evrov na mesec. Ja, ampak na ...
sobota, 2.9.2017
 
  Storž: Milan Kneževič
Pogovor s častnim predsednikom Šahovske zveze Slovenije
nedelja, 16.10.2016
 
  Najbolj nori moški stereotipi o ženskah, ki ne držijo!
Čeprav so nekateri moški predsodki o ženskah ...
torek, 4.7.2017
 
  Letna skupščina Zveze policijskih veteranskih društev Sever
Zveza policijskih veteranskih društev Sever sprejela ...
ponedeljek, 20.3.2017
 
 
 
 


 
Save Save