Ugrabljena in ne zlorabljena deklica iz Koroške
Poziv vsem trem predsednikom, vrhovnemu državnemu tožilcu in varuhinji človekovih pravic: Presekajte ta gordijski vozel in rešite deklico!
Zgodba štiriletne deklice iz Koroške dobiva srhljive razsežnosti. Zavrženi kazenski ovadbi zaradi suma spolne zlorabe žal nista prinesli olajšanja, ampak negotovost in strah.
Čeprav se je v dolgotrajnem sodnem postopku pravnomočno pokazalo, da deklice dedek (materin oče) ni zlorabljal, jo oče še naprej skriva pred materjo in pred vsem svetom. Mama otroka ni videla že od 10. oktobra lani.
V tem času deklica tudi ne obiskuje vrtca, kjer bi se družila z vrstniki, in nima stikov z nikomer, razen z očetom. V resnici živi v izolaciji. A nihče je ni videl, nihče ne ve, kje je in kako doživlja svoja najnežnejša otroška leta. Je sploh lahko kaj hujšega za štiriletno deklico?
Ja, je! Skrivalnice, ki se jih gredo dekličin oče ter »strokovnjaka« Matic Munc in Natalija Markač (v okviru svetovalnice Akcija! Matic Munc, s. p.), očetov pravni zastopnik pa je odvetniška hiša Čeferin, potekajo popolnoma zakonito. Kajti tega, da oče otroka protipravno vzame materi, ki ji je dodeljen v skrbništvo, in ga skriva tudi po tem, ko tožilstvo zavrže kazenske ovadbe v zvezi s sumom spolne zlorabe, isto tožilstvo v tej državi ne prepozna kot kaznivo dejanje.
To ni ne ugrabitev (ker ne zahteva plačila) in ne odvzem mladoletne osebe po 190. členu kazenskega zakonika. A kaj potem je? Ko se že tretjič v Jani prebijamo skozi to žalostno ločitveno tragedijo, katere čedalje večja žrtev postaja nedolžen otrok, se sprašujemo, kakšna je naša država, da z zakoni omogoča tako hudo oškodovanje otroka, namesto da bi ga ščitila. Tokrat namreč institucije sploh niso zatajile, saj delajo povsem zakonito.
A mi zdaj hočemo več od spoštovanja zakonov in zahtevamo nič manj kot spoštovanje nesrečne štiriletne deklice! Zato pozivamo vse tri predsednike, Boruta Pahorja, Danila Türka in Pavla Gantarja, vrhovnega državnega tožilca Zvonka Fišerja in varuhinjo človekovih pravic Zdenko Čebašek Travnik, da za trenutek odložijo pomembnejše delo in da kot razumni ljudje in starši, ne kot politiki, ukrepajo po svojih najboljših močeh in naredijo vse, kar lahko, da bo deklica čim prej lahko začela živeti normalno in človeka vredno življenje.
Dekličin oče že na meji preganjalnih občutij. Mnogi smo si oddahnili, ko je 18. maja slovenjgraško tožilstvo zavrglo kazenski ovadbi zoper dekličina mamo in dedka zaradi suma spolne zlorabe. Najprej zaradi deklice same in takoj nato zato, ker je tako padel še zadnji očetov argument za skrivanje deklice pred mamo, ki ji je bila pravnomočno dodeljena.
Vendar smo si oddahnili prezgodaj, saj se oče, za katerega so izvedenci v preiskavi ugotovili, da je skupaj s svojimi sorodniki in svetovalci »nesmiselno nezaupljiv do strokovnih služb, kar že meji na preganjalna občutja«, kot piše v izvedenskem mnenju, požvižga na vse zakone in deklice še naprej noče izročiti materi. Ne smemo tudi pozabiti, da čim dlje traja mežiška ločitvena vojna, tem hujše bodo posledice za deklico.
Deklica se matere že boji! Strokovnjak ene od vpletenih institucij, ki ni hotel biti imenovan, je nad potekom zadeve zgrožen, saj je povsem očitno, da dekličin oče kupuje čas do trenutka, ko deklica sploh ne bo več hotela k mami, saj bo dobila napad panike, ko bo samo slišala zanjo. Medtem ko je punčka v izolaciji, je v stiku samo s svojim očetom in morda njegovimi sorodniki, ki si verjetno ne prizadevajo, da bi mamico prikazali v lepi luči. Kaj kmalu bodo tudi sodni izvedenci ugotovili, da se otrok matere boji in da je primernejše, da živi pri očetu.
Kdo se (ne) boji Matica Munca? »Ob tej zgodbi me je groza! Prepričan sem, da bi, če bi bil to otrok slavnejših, bogatejših ali vplivnejših staršev, institucije ravnale čisto drugače. Ker jih oče z vsemi topovi obstreljuje, mama pa je pohlevna in potrpežljiva in se je ni treba bati, jo, oboroženi z zakoni, teptajo do onemoglosti. Vsi skupaj se bojijo Matica Munca in groženj z mediji, zato delajo samo toliko, da še zadostijo zakonu in so tako zavarovani. Če bi tu vsakdo naredil vsaj nekoliko več od tega, kar dopušča zakon, bi bila deklica že na varnem. Bog ne daj, da bi se deklici kaj zgodilo, a če bi se ji, tako in tako ne bi nihče odgovarjal – čeprav je vsakomur jasno, kako velika škoda se dela deklici že zdaj,« nadaljuje neimenovani strokovnjak.
Tekst: TINA HORVAT, tina.horvat@delo-revije.si
Bodite obveščeni, naročite se na e-novice: tukaj.
