pišite nam | informacije o spletni strani | najbolj brane novice  
   
 
   
  PRVA STRAN  
  DRUŠTVA UPOKOJENCEV  
  MOJE ZDRAVJE  
  RECEPTI  
  MOJ VRT  
  ZANIMIVOSTI  
  IZLETI  
  ŠPORT IN REKREACIJA  
  ZDRAVA VADBA  
  PRAKTIČNI NASVETI  
  POMOČ, OSKRBA IN VAROVANA STANOVANJA  
  DOMOVI ZA STAREJŠE  
  POKOJNINE, FINANCE IN PRAVNI NASVETI  
 
Kako pomemben je pH hrane
torek, 13.2.2018
         

  
Govorimo o kislo-bazičnem ravnotežju v hrani ali izohidriji (vzdrževanje ustrezne ravni – koncentracije vodikovih ionov).  Koncentracija vodikovih ionov, kateri ves čas nastajajo pri metaboličnih procesih v celicah, spreminja kislost in bazičnost notranjega okolja. Ravnotežje vodikovih ionov je pomembno za naše zdravje. Neravnotežje povzroča bolezni kot so rak, odpoved ledvic, srčna obolenja. Slaba prehrana in slabe prehranske navade so razlog, da toliko ljudi trpi zaradi takšnega neravnotežja. Naš organizem naravno stremi k ravnotežju. Temu procesu pravimo homeostaza. Koncept homeostaze temelji na dejstvu, da znotraj telesa obstaja idealno, normalno ali standardno stanje, katerega telo skuša vzdrževati s številnimi fiziološkimi procesi, ki potekajo avtomatično.

Normalna koncentracija vodikovih ionov v notranjem okolju organizma (zunajcelični tekočini) znaša 40 nmol/l, kar odgovarja vrednosti pH 7,40. Naraščanje koncentracije vodikovih ionov zniža pH, notranje okolje postaja bolj kislo (acidno), zniževanje koncentracije vodikovih ionov pa vodi v višji pH, telesne tekočine postajajo bolj bazične (alkalne). Normalne vrednosti koncentracije vodikovih ionov se nahajajo v območju pH 7,36 do 7,44. Vzdrževanje kislo – bazičnega ravnovesja pa je v celoti posledica povezav ledvičnih, pljučnih, skeletnih gastrointestinalnih in jetrnih funkcij.

Acidoza je stanje kjer pH krvi pade pod 7,35. To lahko vodi do padca delovanja centralnega živčnega sistema, kome ali celo smrti. Alkaloza pa je stanje pH-ja v krvi nad 7,45. Kar povzroča pretirano delovanje živčnega sistema, mišične krče, nervoze, krče, ki lahko vodijo tudi v smrt.

Tipična zahodnjaška prehrana je polna živil, ki zakisljujejo. Do alkaloze skoraj ne prihaja, kajti skoraj vsa živila, ki jih uživamo, so zelo kisla. Alkalnih živil, ki nevtralizirajo kisline in pomagajo, da ostane pH v mejah normale, praktično ne uživamo ali pa bistveno premalo.  Zavedati se moramo, da na pH vpliva tudi čustven stres, predoziranje s toksini ali imunske reakcije.

Nobena skrajnost ni dobra. S hrano lahko zelo vplivamo na naš pH v telesu. Težiti moramo k ravnotežju, kjati če mi ne bomo telesu pomagali z zdravo in uravnoteženo prehrano, bo telo samo odreagiralo tako, da bo avtomatično težilo k homeostazi. Toda, to pomeni, da bo organizem jemal alkalni material za svoj obstoj, kot so minerali npr. kalcij, iz lastnih skladišč, kot so kosti in zobje, z namenom, da nevtralizira kisline. Kar poveča riziko za slabe kosti in osteoporozo.

Acidoza je zelo povezana s prekomerno telesno težo in debelostjo, saj organizem ustvarja maščobne celice z namenom, da odstranjajo kisline iz krvi in stran od vitalnih organov. Lahko rečemo, da maščoba rešuje življenja, kajti stanje izredno nizkega pH v krvi je alarmno stanje, medtem ko višek maščobe vodi v hude zdravstvene težave na daljši rok. Acidoza je torej podlaga za številne bolezni kot je osteoporoza, debelost, rak, migrena, prezgodnje staranje, ter podlaga za številne telesne in čustvene bolezni.

Prehrana, ki je uravnotežena, nudi dovolj mineralov in nevtralno delujočih komponent, da telesu ni potrebno krasti samemu sebi. Tukaj je sedaj tista ključna točka, ki zahteva pamet ne samo hranjenje po nekakšnih navodilih. Torej razmerje med alkalnimi in kislimi živili je med 60-80% alkalnih živil in 20-40% kislih živil. To bi bilo idealno.

  
Na sliki so živila z različnim pH-jem. Med alkalna živila sodijo vsa zelenjava, sadje, zeleni čaj, jogurt, mandlji. Voda je nevtralna.
Med najbolj kisla živila spadajo gazirane pijače, energijski napitki, pivo in vino, sladkarije, praženi oreščki, kremni siri. Živila živalskega izvora zakisljujejo.
Od mesa je najbolj kisla svinjina, najmanj pa ribe in jajca.


  

dr. Veronika L. Dolenc, prof. šp. vzg.

veronika.dolenc@zdravozivi.si
zdravozivi.si


Bodite obveščeni, naročite se na e-novice: tukaj.

SaveSaveSave

- Vrni se nazaj na ŠPORT IN REKREACIJA

- Vrni se nazaj na PRVO STRAN

Priporočamo ogled naslednjih novic:
  Koledar športno-rekreativnih prireditev
Tedenski koledar športno-rekreativnih dogodkov po Sloveniji od 10. do 16. aprila 2018.
torek, 10.4.2018
 
  Ključni dejavniki za razvoj moči
Moč = Sila x Razdalja/Čas
torek, 28.11.2017
 
  Ne polenite se. Ko je hladno, pojdite na toplo.
Možnosti za rekreacijo v zaprtih prostorih je veliko.
nedelja, 26.11.2017
 
  Kateri je najbolj zdrav orešček
Razne eksotične vrste oreškov niti niso tako zelo posebne, kar se tiče prehranske sestave. Kar se tiče domačih ...
petek, 14.4.2017
 
  Senior športna vadba za hrbet
Tokrat bomo podrobneje opisali športno vajo za okrepitev spodnjega dela hrbta, ki jo lahko izvajate sami doma.
četrtek, 8.2.2018
 
  Pot v hribe pozimi - na kaj moramo biti pozorni?
Franc Kadiš, načelnik pri Planinski zvezi Slovenije.
sreda, 7.1.2015
 
 
 
 


 
Save Save