Vse prepogosto smo priča sporom med dediči, ki so posledica neurejenega pravnega nasledstva. Ti spori lahko v najhujših primerih pripeljejo celo do razkola in popolne odtujitve med sorodniki.
Tem sporom pa se je pogosto moč izogniti že s tem, da v oporoki opredelimo kako naj dedovanje poteka. Pri tem se je potrebno zavedati, da ima oporoka, kot dokument, zakonsko določene lastnosti, ki jih moramo nujno poznati, preden se lotimo njenega pisanja.
Brezplačna priročnika:
- Najpomembnejše informacije o dedovanju: tukaj.
- Priročnik: Kako sestaviti oporoko?: tukaj.
Kaj sploh je oporoka?
Oporoka je izjava osebe (oporočitelja) o tem, kako naj se njegovo premoženje, po njegovi smrti, razdeli. Vendar dejstvo, da je oporoka enkrat že napisana ne pomeni, da za oporočitelja ni več poti nazaj. Oporočitelj lahko oporoko namreč kadarkoli prekliče deloma ali pa celo povsem v celoti. Kadarkoli jo lahko tudi spremeni, dopolniti, ali pa celo zavestno uniči.
Kaj je vsebina oporoke?
Glavna vsebina oporoke so predvsem navedbe oporočitelja, kako in komu naj bo njegovo premoženje, ki ga bo imel v trenutku smrti, razdeljeno.
Pomembno je vedeti, da oporoka v času življenja oporočitelja nima prav nikakršnega učinka.
Oporočitelj lahko tako do svoje smrti, s svojim premoženjem še vedno upravlja in razpolaga, kot sam želi.
Kdo lahko napravi oporoko?
Oporoka je strogo osebna, kar pomeni, da njeno vsebino lahko določi zgolj in samo imetnik premoženja, ki je predmet oporoke. Torej oporočitelj. Zahteva se, da mora biti oporočitelj star vsaj 15 let in da biti »razsoden«. »Razsodnost« oporočitelja se presoja v vsakem konkretnem primeru posebej. Oporoka, ki jo napravi nekdo, ki ne izpolnjuje teh dveh pogojev je neveljavna!
Kakšna mora biti oporoka, da je veljavna?
Veljavno oporoko je mogoče napraviti le v eni izmed oblik, določenih z zakonom in pod pogoji, ki so zakonsko urejeni. Tako oporoke ni možno sestaviti na poljuben način, ampak za to obstajajo določbe v zakonu, ki jih mora oporočitelj pri pisanju oporoke strogo upoštevati.
Katere so možne oblike oporoke?
1. Lastnoročna oporoka
Lastnoročna oporoka mora biti napisana z lastno roko in lastnoročno podpisana. POZOR! Oporoka, napisana na pisalnem stroju ali na računalniku in natisnjena, ali oporoka, napisana s tujo roko, NE ustreza in je neveljavna! Tuja oseba lahko denimo le pomaga voditi roko oporočitelju (npr. oporočitelju se starostno tresejo roke).
2. Pisna oporoka pred pričami
Za pisno oporoko pred pričami ni pomembno, kdo jo sestavi in kako je napisana, pomembno pa je da:
- oporočitelj sestavek (listino), ki ga je napravil nekdo drug, lastnoročno podpiše v navzočnosti dveh prič in
- hkrati izjavi, da je to njegova oporoka in
- se priči podpišeta na sami oporoki.
Ta tri dejanja so ključna pri pisni oporoki pred pričami in se morajo opraviti sočasno! Tako lastnoročno, kot tudi oporoko pred pričami lahko napišete s pomočjo posebnega obrazca - kliknite: tukaj.
Za pomoč in dodatne informacije pokličite: 01 / 511 42 60.
3. Sodna oporoka
Sodna oporoka se napravi v sodelovanju z okrajnim sodiščem. Oporočitelj tam ustno izjavi svojo poslednjo voljo pred sodiščem, ki jo natančno zapiše v zapisnik.
4. Notarska oporoka
Notarska oporoka se lahko sestavi v obliki notarskega zapisa, v sodelovanju z notarjem.
Napravi se lahko na dva načina:
- Oporoko sestavi notar na podlagi ustne izjave oporočitelja (podobno kot pri sodni oporoki).
- Oporoko sestavi oporočitelj sam in jo notarju predloži v potrditev.
Poleg teh glavnih vrst oporok, pa poznamo tudi oporoko, sestavljeno v tujini, mednarodne oporoke, ter izredne oporoke (vojaška, ustna,…).
Koga lahko oporočitelj določi za dediča?
Dedič je lahko vsak, ki je živ v trenutku oporočiteljeve smrti.
Izjemoma lahko deduje še nerojen a že spočet otrok, vendar pod pogojem, da se rodi živ.
V sodelovanju s portalom: www.informiran.si.
