Do dolgotrajne oskrbe po novem predvsem v domačem okolju.
Uporabniki zmedeni, predlagatelji pa želijo, da bi zakonodajo o dolgotrajni oskrbi zaradi demografskih sprememb sprejeli še letos.
Predlog Zakona o dolgotrajni oskrbi: tukaj.
"Uporabljam najzahtevnejšo oskrbo in nego - za oskrbo plačam 27 evrov, za nego zavod za zdravstveno zavarovanje prispeva 14 evrov na dan. Mesečno prejemam še 350 evrov dodatka za pomoč in postrežbo.
Kako bo po novem, če se dodatek ukinja, za storitve dolgotrajne oskrbe moram prispevati odbitni znesek 230 evrov, zavarovanje za dolgotrajno oskrbo pa ne krije bivanja in prehrane?"
Takšna vprašanja o novi predlagani ureditvi dolgotrajne oskrbe zanimajo uporabnike, pravi predsednik upravnega odbora Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Boris Koprivnikar. Zmedenost in vprašanja so namreč prvi odzivi uporabnikov.
Generalni direktor direktorata za socialne zadeve pri ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve Davorin Dominkuš upa, da bodo zakon o dolgotrajni oskrbi in zavarovanju za dolgotrajno oskrbo v državnem zboru obravnavali še letos: "Demografske spremembe terjajo čim hitrejše delovanje.
Marija Miladinovič iz Zveze društev upokojencev Slovenije pa opozarja, da ljudje trenutno ne vedo, kaj jim bo zakon prinesel in zakaj ga potrebujemo.
Domovi za starejše so pri nas trenutno neenakomerno zasedeni. "Kapacitet je dovolj in preveč, le njihova razporeditev ni ustrezna," je prepričan Koprivnikar. Mest, zlasti v enoposteljnih ali negovalnih sobah ter na oddelkih za dementne, primanjkuje le še v Ljubljani, deloma na Primorskem in Gorenjskem, drugod pa ne, v severovzhodni Sloveniji je celo vse več domov, ki niso polni.
Tudi 17.000 evidentiranih prošenj za bivanje po njegovem ni realen podatek o potrebah. Ocenjuje, da je čakajočih okoli 2000, pa še ti čakajo na točno določen dom oziroma enoposteljno ali negovalno sobo. Kljub temu da so javni domovi v prestolnici polno zasedeni, pa se za premožnejše kmalu najde prostor v domovih s koncesijo, ki so dražji.
V Sloveniji danes na 2,5 stanovalca v domu za starejše pride le en uporabnik pomoči na domu; v Nemčiji ali Avstriji pa pridejo na enega stanovalca v domu kar trije uporabniki pomoči na domu.
Ura pomoči na domu stane pri nas v povprečju 17 evrov, izhodiščna cena osnovne oskrbe v državnem domu pa znaša od 15 do 16 evrov, pravi Boris Koprivnikar (Vir: Dnevnik).
Celoten članek si lahko preberete: tukaj.