Pokojninska reforma je bila po mnenju predsednice uprave Prve Group Alenke Žnidaršič Kranjc pripravljena prehitro.

Najbolje bi bilo, da bi jo na referendumu zavrnili in potem pripravili novo, usklajeno z vsemi udeleženci, tudi izvajalci dodatnega pokojninskega zavarovanja, meni, sicer pa opozarja, da mora vsak pogledati, od česa bo živel pri 65 letih.

Informacije o sprejemanju nove pokojninske reforme: tukaj.

Pogoji za upokojitev v 2011: tukaj.

Pokojninsko reformo so pripravljali nekaj manj kot leto in pol. Zdaj je pod grožnjo referenduma. Kako bi želeli, da odločijo ustavni sodniki?
Za pripravo korenitih premikov v pokojninskem sistemu je leto in pol premalo. Pokojninska reforma je običajno osnovni projekt neke vlade. Ponavadi rečejo: V tem mandatu bomo naredili pokojninsko reformo. Mi smo to naredili v letu in pol. To se pozna pri izdelku in se izraža v tem, da smo pred referendumom.

Še preden se bo iztekel rok, do katerega bomo vsi morali delati do 65. leta starosti, bo za to že prepozno. Najbolje bi bilo, da ustavno sodišče dovoli referendum in da takšna reforma potem na referendumu pade, da bi lahko potem v naslednjih štirih letih sprejeli ostrejše ukrepe.

Ta reforma je napačna, preblaga, vsebuje preveč popuščanj, po drugi strani pa prav zaradi prevelikega popuščanja še tega ne moremo izpeljati.

Kakšne pripombe imate glede prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja?
Niti nima smisla odpirati vprašanj o tem, kje so problemi. Bralec ali poslušalec zahteva produkt, ki ga bo kupil ali ne, na nas pa je, da ta produkt predstavimo tako, da ga kupi. Mi moramo zdaj rešiti vse ostale probleme.

Ali pa država dovoljuje produkt, ki bi ga nekdo rad kupil, je vprašanje, o katerem se moramo pogovarjati na strokovni ravni. V tem trenutku država ne omogoča produkta, ki bi ga kdor koli rad kupil. Pri spremembi zakonodaje je izhajala iz teoretičnih izhodišč in uradniških spoznanj in tiste, ki smo vsak dan na vratih kupcev, popolnoma zanemarila. In zdaj mi – še preden je reforma uveljavljena – rešujemo probleme, ki so nam jih zakuhali. Ni vprašanje, kaj je narobe. Vprašanje je, kaj ljudje potrebujejo in kaj so pripravljeni kupiti.

Ni bilo usklajevanj z izvajalci?
Glede vsebine, ki se nanaša na prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, se sploh ni nič usklajevalo z nikomer, ne z izvajalci ne z nadzorniki. Agencija za zavarovalni nadzor je imela tukaj veliko pripomb, ki jih je zakonodajalec nesramno zavrnil. Toliko vsebinskih in tehničnih problemov je, o katerih se tako zakonodajalcu kot različnim svetovalcem niti ne sanja.

Vsebinsko niso spremenili ničesar, ponudili so naložbe v delnice, a zadaj so popolnoma tehnična vprašanja, vprašanja kapitalske ustreznosti in posledično varnosti, ki jih nihče ne razume. Vrag se skriva v podrobnostih.

O vprašanju, ali je bolje varčevati v delnicah ali v obveznicah, razpravljamo vsi. Ko pa pridemo do podrobnosti, pustimo stvari nedorečene. Posledica so stroški, ki jih mora na koncu plačati varčevalec.

Tukaj si jemljemo premalo časa, da bi na strokovni ravni razčistili posamezna vprašanja.

Bi lahko rekli, da je pripravljavcu zmanjkalo časa za več pozornosti do drugega stebra?
Posamezniki so se zelo veliko ukvarjali z njim, ključni ljudje, ki bi lahko razpravljali o vsebini, pa ne. Minister za delo se gotovo ni ukvarjal z drugim stebrom in ga je prepustil operativi za sabo, ki tudi ni imela časa za to. Na koncu lahko rečeš, da sta se s tem ukvarjala pripravnik in svetovalec. Nikoli ne bi smeli pustiti, da bi prišlo do tega.

Ministrstvo za delo napoveduje, da bo sledila druga faza sprememb, v kateri bo več pozornosti namenjene prostovoljnemu dodatnemu pokojninskemu zavarovanju. Bo takrat več možnosti za podrobno razpravo?
Če nameravajo še kaj narediti, naj ustavno sodišče dovoli referendum, reforma naj na njem pade, vlada pa naj potem naredi pokojninsko reformo, kot misli, da mora biti. Potem bo tudi videla, kaj vse je naredila narobe zdaj. Če razmišlja o drugi fazi, pa ima že prvo zapacano, vmes pa vsake tri leta sprejemamo nov zakon, s katerim popravljamo napake iz prejšnjega, je to brez veze.

V sprejetem novem pokojninskem zakonu so zametki, ki so v osnovi napačni. Nihče ne ve, ali bo njihova druga faza nastopila ali ne. Kdo bo drugo fazo pripravljal, tudi nihče ne ve. Ali bo prišel drug minister, ki bo imel drugo idejo, tudi nihče ne ve. Kakšna bo druga ali tretja faza, itak noben ne ve, vmes bomo imeli pa pet let težav in neumnosti.

Zdaj veljavni pokojninski zakon iz leta 1999 je že skušal spodbuditi varčevanje za dodatno pokojnino.
Takrat sem povedala, katero napako so naredili, ampak za to smo potrebovali 15 let, da zdaj priznavamo, da smo naredili napako, in ugotavljamo, da se je ne da popraviti.

Katero napako imate v mislih?
Npr. enkratni dvigi po 10 letih. To je sistemska napaka. Danes mediji poročajo, da ljudje dvigujejo vložena sredstva v prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, da je drugi steber pred zlomom. Pustimo ob strani, ali je res ali ne. Vendar tega problema ne bi bilo treba. Nekatere države so se z njim že srečevale, vendar mi tega nismo hoteli slišati.

Za pripravo pokojninske reforme je treba imeti dovolj časa, pripravljati jo morajo dovolj zreli ljudje, z dovolj izkušnjami in dovolj znanja.

Zakonodajalec se je na opozorila glede dvigov v enkratnem znesku odzval s tem, da je znesek v reformi omejil na 5000 evrov.
Tu je dodatna neumnost. Zdaj so nekaj omejili in ljudje bodo rekli: Dajte mi hitro, kar je mojega, ker ta država si bo spet nekaj izmislila, oz. dajte mi vse, kar imam nad 5000, takoj.

Ljudje nimajo zaupanja v državo in sistem, nimajo zaupanja, da bodo denar, ki je njihov, lahko dvignili. Ne verjamejo. Delovati bi morali v smeri, da se ljudje počutijo v tem okolju varne, da vedo, kaj jih čaka, in da ne spreminjamo stvari kar naprej.

Kako bi morali po vašem mnenju zastaviti izhodišča za reformo?
Izhodišča za razpravo so bila prava. Vsi bomo morali delati do 65. leta starosti in hkrati bomo morali vsi varčevati, ker pokojnine iz obveznega pokojninskega zavarovanja ne bodo omogočale preživetja skozi mesec. To je osnova za razpravo. Potem pa je treba slediti temu, da ne moremo popuščati pri starostni meji 65 let in pri tem, da morajo ljudje varčevati.

Ljudje o tej pokojninski reformi vedo le to, da nočejo delati do 65. leta. Ostalo jih ne zanima. Kaj vas zanima glede obveznega pokojninskega zavarovanja?

Do kdaj boste delali in kakšna bo višina pokojnine. Koliko ste stari? 42 let.
Delali boste najmanj do 65. leta, če ne do 70., preden se boste upokojili. Vaša pokojnina bo ne glede na to, kakšno plačo imate, glede na današnje cene med 500 in 700 evri. In moja? Delala bom kakšno leto manj, ker sem deset let starejša od vas, mogoče do 65. ali 67., moja pokojnina pa bo mogoče 200 evrov višja, ne glede na to, kakšno plačo imam. To je dejstvo.

Glede na to se morate vprašati, kako si predstavljate svoje življenje pri 65 letih s 500 do 700 evri. Če ne boste prihranili še toliko, da boste imeli še približno 500 evrov neke rente, boste živeli v revščini.

Ljudje se v bistvu upirajo temu, da bi imeli med 500 in 700 evri pokojnine, hkrati pa se upirajo temu, da bi varčevali, da bi imeli višje pokojnine. Država nam ne pove dovolj jasno, da je tako. Mi se lahko upiramo, vendar je dejstvo, da bomo morali delati dlje in da bodo pokojnine nižje. Vprašanje je le, po kakšni poti bomo do tja prišli in kako hitro.

Celoten pogovor si lahko preberete (Vir: STA): tukaj.

Bodite obveščeni, naročite se na e-novice: tukaj.