Ko je Otto von Bismarck leta 1889 predstavil prvi pokojninski sistem za delavce, starejše od 70 let, je bila pričakovana življenjska doba za Prusa 45 let.
Ko je leta 1908 Lloyd George izsilil plačilo petih šilingov tedensko za moške, starejše od 70 letih, so bili Britanci, predvsem revni, zelo srečni, če so doživeli 50 let. Do leta 1935, ko je Amerika uvedla sistem socialne varnosti, je bila starost ob upokojitvi 65 let, tri leta manj, kot je bila pričakovana življenjska doba Američana.
Državna pokojnina je bila oblikovana kot kratek sončni zahod za tistih nekaj odpornih duš, ki so preživele. Zdaj obstaja sistem pokojnin za vse in običajno obdobje prejemanja pokojnine traja toliko časa, kot je bilo včasih dolgo življenje posameznika. V nekaterih evropskih državah je človek v pokoju povprečno več kot četrt stoletja.
V Ameriki se uradno pokoj začne pri 66 letih, povprečni Američan se sicer upokoji dve leti prej, pri 64 letih, in potem lahko pričakuje, da bo živel še 16 let. V državah OECD-ja je povprečno za (javne oziroma državne) pokojnine namenjeno več kot 7 odstotkov BDP-ja (leta 1935 so predstavljale le 0,2 odstotka).
V nekaterih državah naj bi se ta delež do leta 2050 podvojil, v to pa niso vključeni sistemi zasebnih pokojnin ali dodatno zdravstveno zavarovanje in dolgotrajna nega.
Čeprav je ideja "vsi se staramo" zelo očitna, se le malo vlad, delodajalcev in zaposlenih dejansko zaveda, kaj pomeni daljši čas prejemanja pokojnine. Če nam je to všeč ali ne, se vračamo v čas pred Bismarckom, ko delo dejansko ni bilo časovno omejeno. Vrnitev v prvotno stanje se sicer ne bo zgodila čez noč, a priprave bi se morale začeti zdaj, da bi zagotovili, da bo sprememba, ki je neizogibna, sprememba na boljše.
In morala bi biti sprememba na boljše, saj ljudje živijo dlje. Pričakovana življenjska doba se vsako desetletje zviša za dve leti ali tri leta, in to kljub ponavljajočim se napovedim o dosegu zgornje meje. Stoletniki so bili nekoč zelo redki, zdaj pa jih je samo v ZDA več kot 100.000, do konca tega stoletja pa utegne postati letnica 110 nova 100 (Vir: Economist, MMC).
Celoten članek si lahko ogledate: tukaj.
Oglejte si tudi:
