Malo je vrst zelenjave, ki bi zorele praktično od začetka pomladi do pozne jeseni in ki bi bile tako odporne kot solatnice. Izbira med vrstami solate ni lahka, saj se je v zadnjem času število novih sort skokovito povečalo. Preprosta pridelava, bogata rodnost in velika vsebnost vitaminov in mineralov so zagotovo razlogi, zaradi katerih je solata tako pogosto prisotna na vrtovih.

Solato pridelujemo na prostem in v zaščitenem prostoru (zaprte grede, tuneli, plastenjaki, rastlinjaki). Kadar posevek zasnujemo s sadikami, le te presajamo na razdaljo 25 x 25 cm (mehkolistna solata) oziroma na razdaljo 30 x 30 cm (krhkolistna solata). Pri neposredni setvi naj bo globina setve od 0,5 do 1 cm. Po 3 do 4 tednih moramo vznikle rastlinice solate preredčiti.

Pri zgodnji zasnovi posevka s semenom ali s sadikami, je zaželeno, da posevek pokrijete z agrokoprenasto vlaknato folijo, ki posevek varuje pred nizkimi temperaturami oziroma pred spomladansko slano ali mrazom. Pod prekrivko se ustvarijo ustrezni mikroklimatski pogoji, ki zagotavljajo optimalno rast in razvoj gojenih rastlin.

Solata v kolobarju uspeva za vsako kulturo, predhodnice so lahko skoraj vse vrtnine. Naknadni posevki za zgodnjo solato pa so lahko fižol, zgodnje zelje, korenček, redkvica, jesenska pesa, špinača. Za poletno solato sejemo špinačo.

Solato ponavadi sadimo kot vmesni posevek, dokler se ne razraste glavni posevek. Sadimo jo med kapusnice, kumare, paradižnik, por, zeleno, sladko koruzo ali visoki fižol.

Izbira prave sorte
Vedno moramo izbrati letnemu času primerno sorto. Zato je najbolje, da sejemo zapored na manjših površinah, v razmakih 2 do 3 tednov. Zgodaj spomladi do sredine aprila sejemo mehkolistne sorte, ker te v poletni vročini ne uspevajo. Taki sta na primer majska kraljica in atrakcija. Izmed krhkolistnih sort sejemo predvsem braziljanko, pa tudi ledo in ljubljansko ledenko, do začetka aprila pa lahko tudi posavko, vegorko in tudi novo sorto, bistro.

Poleti najbolje uspevajo great lakes, unicum in dalmatinska ledenka, čeprav sta tudi leda in ljubljanska ledenka odporni na vročino. Od setve do obiranja mine 50 do 100 dni pri zgodnjih in poletnih sortah. Prezimne sorte so mehkolistni nansen in zimska rjavka in krhkolistne posavka, vegorka in bistra.

Zalivanje
Pravilno zalivanje lahko močno izboljša kakovost solate. Na vrtovih je najbolje, če zbiramo vodo s strehe vrtne lope v lesene, plastične in kovinske sode in čebre. Postana kapnica ali deževnica v čebrih ima ustrezno temperaturo in je zelo primerna za zalivanje. Primeren čas za zalivanje je zjutraj, še bolj ob poznem popoldnevu, ker pri opoldanski vročini mnogo vode izhlapi in ta nima pravega učinka, zelo slabo pa učinkuje tudi na pregrete rastline. Zalivamo predvsem po tleh in manj po rastlini.

Shranjevanje
Solato uporabljamo sproti, zato jo narežemo v jutranjih urah, ko je hladno in jo spravimo v klet ali hladilnik. Ko prične poletna solata uhajati v cvet, porežemo vse glavice, jih očistimo, zložimo v zabojčke in shranimo v kleti, kjer lahko ostane nekaj dni.

Iz arhiva Kluba Gaia, strokovnjaki Kluba Gaia

Obiskovalcem spletnega portala seniorji.info je na voljo brezplačni ogledni izvod revije Gaia, ki ga lahko naročite na gaia@klubgaia.com ali na brezplačno telefonsko številko Kluba Gaia 080 81 22.

Bodite obveščeni, naročite se na e-novice: tukaj.