Zelenjavni vrt nam lahko še vedno nudi svež pridelek in tudi kopico težav. Za zdrav krožnik sveže zelenjave pa lahko posejemo motovilec in prezimne solate - optimalni termin setve je težko določiti, saj nas včasih zima preseneti že oktobra ali pa se jesen zavleče še v november.
Najbolje je, da za setev solate določimo dva termina. Krholistne sorte solate prvič posejemo sredi septembra, mehkolistne pa kakšen teden pozneje, če pa se toplo vreme nadaljuje, setev ponovimo še v začetku oktobra.
Solato še pred prvim močnejšim mrazom zalijemo s vitaminskim kompleksom Bio Plantella Vita. Idealna kombinacija organske snovi, proteinov, peptidov, aminokislin, polisaharidov, huminskih kislin in vitaminov solato ohranjajo odporno in čvrsto.
Tako okrepljena bo brez težav preživela hladnejše zimske dni. Spomladi pa jo čim prej okopljemo in pognojimo z dolgodelujočim organskim gnojilom Plantella Organik. Do konca oktobra sadimo še jesenski česen, nekoliko prej (začetek oktobra) pa zaključimo s sajenjem prezimne čebule.
Zaradi velikih temperaturnih nihanj se lahko pojavijo glivična obolenja. V tem času se zelo veliko rastlin okuži s pepelasto plesnijo. Za okužbo na posamezni rastlini so krive različne vrste gliv, ki pa jim kar na splošno pravimo pepelasta plesen. Parazitske glive najbolj močno napadajo občutljivejše rastline ob ustreznih pogojih. Nekaterim povzročiteljem bolj ugaja suho, drugim deževno vreme. Težave lahko preprečimo, če rastline redno pregledujemo in jih varujemo z naravnim fungicidom na osnovi njivske preslice.
Foto: pepelasta plesen
Za lažjo ponazoritev omenimo, da pepelasta plesen, ki okužuje lilije, ne bo nujno povzročala škode tudi na jablani. Na zunanjih rastlinah se najpogosteje pojavlja proti koncu rastne dobe, predvsem ob toplih dnevih, hladnih nočeh in brezvetrju. Včasih jo ljubitelji vrtnarjenja celo zamenjajo s prahom, ki naj bi se nabiral na površini lista. Pogosto jo zasledimo na sadnem drevju, lilijah, plamenkah in nekaterih vrstah vrtnic. Listi se kodrajo in deformirajo, na njih pa opazimo sivo bele prevleke.
Z napredovanjem bolezni se okužba širi po vsej rastlini. Na določenih rastlinah povzroči večjo škodo, na drugih manjšo. Lilija na primer vsakoletno okužbo dobro prenaša, begonija pa že ob srednjih okužbah lahko utrpi hujše posledice.
Na sobnih rastlinah se znaki lahko pojavljajo vse leto, odvisno od zračne vlage in temperature.
Foto: pepelasta plesen na vrtnicah
Iz arhiva Kluba Gaia, strokovnjaki Kluba Gaia
Obiskovalcem spletnega portala seniorji.info je na voljo brezplačni ogledni izvod revije Gaia, ki ga lahko naročite na gaia@klubgaia.com ali na brezplačno telefonsko številko Kluba Gaia 080 81 22.
Bodite obveščeni, naročite se na e-novice: tukaj.
