Bližajo se pomladanski meseci in narava se počasi prebuja. Poglejmo, v kakšnem stanju je trata. Listje, ki je jeseni ostalo nepograbljeno, se na njej razkraja in travnim bilkam preprečuje rast. Ravno tako jo dušijo odmrli delci travnatih bilk. Temu pravimo travnati filc. Filc, v kombinaciji z vlago, predstavlja idealne pogoje za razvoj raznih plesni, ki jih težko zatiramo, če se preveč razširijo in že poškodujejo predele travnate površine. Zato moramo trato najprej močno pregrabiti.
Predvsem bodimo pozorni na mah, ki se je pozimi razvil med grmovjem ali na predelih kjer voda počasi odteka. Od tu se lahko mah hitro razširi po celotni travnati površini in imeli bomo velike težave, da se ga bomo znebili. Vzrok za rast mahu je slaba propustnost tal oziroma slaba prezračenost tal. Na takih predelih se mah hitro razrašča in izpodrine travo.
V naših trgovinah je mogoče dobiti veliko raznih fungicidov za zatiranje mahu, nekateri so celo v kombinaciji z gnojili za trate. Ti pripomočki nam lahko pomagajo le, če odpravimo vzrok za nastajanja mahu. To pa je slaba drenaža in previsoka kislost tal. Trato smo pregrabili, če pa je bila debelina filca večja, bo potrebno trato vertikulirati z ročnimi prezračevalnimi grabljami ali strojno, če je površina večja. Vse pograbljene delce moramo s travnate površine odstraniti!
Kjer pa opazimo večjo nepropustnost tal ali predele kjer je zemlja zbita ali na njih celo stoji voda po večjem nalivu, samo prezračevanje ne bo pomagalo, temveč moramo površino preluknjati.
Z ročnim ali strojnim luknjanjem odstranimo iz zemlje nekatere zamaške.
Seveda jih moramo pobrati, luknjice pa zasuti s kremenčevo mivko. Pri manjših površinah s lahko pomagamo tudi z navadnimi vilami, ki jih zabodemo v zemljo in jih premikamo naprej in nazaj tako, da nastanejo manjše line.
Celotno površino posujemo s kremenovo mivko ter s hrbtno stranjo grabelj zadelamo v luknjice. Kar ostane kremenčeva mivka še na površini, bo sčasoma zlezla v notranjost zemlje in izboljšala strukturo zemlje. S tem smo omogočili dotok zraka do korenin, hitro odtekanja vode in struktura tal se ne bo ponovno zlepila in s tem onemogočala rast trave.
Zdaj lahko trato še pognojimo in potresemo s sredstvom, ki zatira rast mahu (vsebovati morajo železov sulfat). Najbolje je, da uporabimo počasi topna gnojila za trate, ki že vsebujejo fungicid. Če je bilo mahu precej, lahko čez približno deset dni postopek s fungicidom ponovimo. Membranska gnojila so priporočljiva zato, da imajo korenine hranila ves čas na zalogi in tudi zato, ker se s počasnim raztapljanjem ne onesnažuje podtalnica.
Trato lahko pograbimo takoj, ko je sneg skopnel. Vertikuliranje in luknjanje pa lahko izvajamo šele, ko je trava zaživela – v začetku njene vegetacije. Na primorskem bo to prej, drugje pa kasneje. Opazujmo naravo okoli sebe, pripravimo si orodja, kosilnici nabrusimo nože in preverimo, če vse deluje, nabavimo gnojilo!
Iz arhiva Kluba Gaia, strokovnjaki Kluba Gaia
Obiskovalcem spletnega portala seniorji.info je na voljo brezplačni ogledni izvod revije Gaia, ki ga lahko naročite na gaia@klubgaia.com ali na brezplačno telefonsko številko Kluba Gaia 080 81 22.
