Bon v japonščini pomeni posoda, saj pa drevo. Besedo BONSAJ bi v slovenščino torej lahko prevedli kot drevo v posodi. In to pravzaprav bonsaj tudi je: navadno drevo, posajeno v plitvo posodo. V obvladovanju umetnosti gojenja pritlikavih dreves ni nobenih skrivnosti, zgolj razširjene zmote.
Ena najbolj razširjenih zmot je še vedno tista, ki pravi, da je bonsaj posebna drevesna vrsta ali da iz posebnih semen zrastejo bonsaji. Tako kot beseda kabriolet ne označuje avtomobilske znamke, temveč vsak avtomobil brez strehe, je tudi bonsaj vsako drevo, ki je vzgojeno v določenem slogu in posajeno v bonsajsko posodo. Bonsaja torej ne določa vrsta, ampak oblika.
Črni bor (Pinus nigra), ki je svojo bonsajsko pot začel kot navadna sadika v drevesnici
Ne sodijo v stanovanja
Druga zelo razširjena zmota, ki pa je za drevesa v posodah lahko usodna, je prepričanje, da bonsaji sodijo v stanovanja. Naša stanovanja po svoji klimi še najbolj spominjajo na puščavo, saj v njih skozi vse leto vladajo približno enake temperature z minimalno vlažnostjo, in samo če se potrudimo, lahko z vlaženjem zraka vzpostavimo tudi razmere, ki so podobne tropskim.
Zato v naših stanovanjih lahko preživijo le bonsaji tropskih vrst (najbolj razširjena vrsta je fikus z vsemi svojimi podvrstami in različicami), ki pa so zahodnjaška domislica. Klasični bonsaji so drevesa iz zemljepisnih širin z izrazitimi letnimi časi, ki jih v stanovanje ob posebnih priložnostih prinesemo le za dan ali dva in razstavimo na posebej pripravljenem mestu. Bora, brina ali bukve s tem, ko jih gojimo v bonsajski obliki, gensko seveda ne spreminjamo, zato morajo čutiti menjavanje letnih časov.
Tako kot neoblikovana drevesa v naravi, mora tudi bonsaj pozimi odvreči liste, počivati in nabirati moči za naslednjo pomlad. Bonsaji iz vrst, ki so prilagojene našemu podnebju, posebne zaščite pozimi ne potrebujejo.
Kaj je bonsajizem?
Če želimo, da nam bonsaj uspeva, ne potrebujemo več znanja kot za druge lončnice. Vedeti moramo le, katere vrste drevo imamo, kakšne so njegove potrebe (predvsem, kje raste v naravi), nato pa ga moramo v skladu s tem tudi gojiti in poskrbeti, da bo dobil vse, kar potrebuje.
Največ začetniških neuspehov je posledica preproste napake, da drevo, ki bi v resnici moralo rasti zunaj, prenesemo v stanovanje in obratno. Zato se tudi nakupi v veleblagovnicah, kjer drevesa niso skladiščena v pravih pogojih, navadno klavrno končajo. Vedeti moramo torej, ali imamo sobni ali zunanji bonsaj.
Tako kot smisel kiparstva ni v tem, da kip imamo, ampak v tem, da ga ustvarimo, je tudi smisel bonsajizma v tem, da bonsaj ustvarimo. Za to bomo spet potrebovali nekaj osnovnega znanja o drevesih in predvsem umetniško žilico. Podobno kot kipar iz neobdelanega kosa marmorja izkleše kip, tudi mi iz brezoblične rastline ustvarimo pravo pravcato drevo v pomanjšani obliki. Najbolje je, da takoj pozabimo na semena ali potaknjence, iz katerih naj bi vzgojili drevo. Za začetek bo namreč najprimernejši obisk drevesnice.
Namesto da pušpan (Buxus sempervirens) v razne oblike obrezujemo v živi meji, ga lahko vzgojimo tudi v prelep bonsaj.
Izberimo vrsto, ki jo dobro poznamo in je prilagojena našim podnebnim razmeram. Iščimo sadike, ki imajo kar se da debel koreninski vrat (vsaj šest do osem centimetrov) in se stožčasto ožijo proti vrhu. Če je na deblu še kakšen zavoj ali druga nepravilnost, toliko bolje.
Z obrezovanjem, žičenjem in drugimi oblikovalnimi tehnikami bomo drevo skrajšali in ga že v nekaj letih spremenili v umetnino, s katero se bomo lahko ponašali na razstavah, na našem vrtu ali balkonu pa nam bo v navdih in motivacijo pri naslednjih poskusih ustvarjanja.
Iz arhiva kluba Gaia, strokovnjaki Kluba Gaia
Obiskovalcem spletnega portala seniorji.info je na voljo brezplačni ogledni izvod revije Gaia, ki ga lahko naročite na gaia@klubgaia.com ali na brezplačno telefonsko številko Kluba Gaia 080 81 22.
Spletna stran: www.klubgaia.com
