Ne apnimo na pamet - vsaka rastlina potrebuje drugačna tla

Jeseni se zelo veliko majhnih pridelovalcev vrtnin odloča za apnenje svojega vrta. To je nekakšno stalno opravilo, ki se prenaša iz roda v rod skoraj tako kot vsakoletno prekopavanje tal. Zanimivo je, da le redki med njimi najprej opravijo preizkus kislosti tal. Morda pa apnenje sploh ni potrebno ali je celo odveč…

Zelo kisla ali zelo alkalna tla slabo vplivajo na rast in razvoj večine rastlin in izrazito zmanjšujejo njihovo vitalnost. Kislost oziroma bazičnost tal merimo s pH-vrednostjo. Vrednosti pH med 0 in 6,9 pomenijo, da so tla kisla, pH 7 pomeni nevtralno reakcijo, vrednosti med 7,1 in 14 pa označujejo alkalna tla. Večina jih najbolje uspeva v tleh s pH-vrednostjo med 6 in 7,5, vrednosti med 6 in 8 pa so najugodnejše tudi za razvoj koristnih mikroorganizmov in deževnikov.

Vsaka rastlina ima svojo idealno pH-vrednost tal. Preden načrtujemo razporeditev vrtnin v zelenjavnem vrtu, zlasti pa pred oblikovanjem sadovnjaka, zato vedno preverimo, kakšna so naša tla in zahteve želenih rastlin. V tabelicah si lahko pogledamo idealne pH-vrednosti za najpogostejše vrtnine in sadna drevesa.

Kako najhitreje določimo kislost oziroma bazičnost tal

Skoraj v vseh vrtnih centrih lahko kupimo preprosto napravico za merjenje kislosti tal, lahko pa si pomagamo kar z barvnimi lističi, ki jih dobimo tudi v trgovinah s kemičnimi pripomočki. V lonček natočimo približno en deciliter destilirane vode in vanjo vmešamo nekaj zemlje, ki ji želimo izmeriti pH. Dobro premešamo in v raztopino pomočimo listič z rahlo nakazanimi barvami. Po kratkem času se listič intenzivneje obarva, barve na njem pa primerjajmo z barvno skalo, ki je priložena temu preprostemu indikatorju reakcije tal. Na skali odčitamo pravo vrednost pH naših tal.

Pri zelo kislih tleh ne moremo pričakovati sprememb čez noč. Z dodajanjem sredstva za zmanjševanje kislosti tudi ne smemo pretiravati, ampak strogo upoštevamo navodila za uporabo. Bolje je dodajati manjše količine večkrat v rednih razmikih. Sredstva za apnenje se namreč izpirajo v globlje plasti tal. Količina sredstva za zmanjševanje kislosti tal je v določeni meri odvisna tudi od vrste tal. Tako ga težka, ilovnata tla potrebujejo več kot lahka, peščena tla.

Zelo redki vrtovi imajo tako bazična tla, da vrtnine na njih ne bi uspevale. Večinoma se kislost tal avtomatsko poveča z dodajanjem komposta oziroma organske snovi v tla. Če pa že imamo preveč bazična tla, je za izboljšanje izredno koristno dodati organsko snov v obliki dolgodelujočega organskega gnojila. Nekoliko zakislijo tla tudi smrekove iglice v obliki zastirke, ki jih lahko uporabimo na primer za gojenje jagod na vrtu.

Iz arhiva Kluba Gaia, strokovnjaki Kluba Gaia

Obiskovalcem spletnega portala seniorji.info je na voljo brezplačni ogledni izvod revije Gaia, ki ga lahko naročite na gaia@klubgaia.com ali na brezplačno telefonsko številko Kluba Gaia 080 81 22.

Bodite obveščeni, naročite se na e-novice: tukaj.