Večina trajnic pozno jeseni ali pozimi svoje nadzemne dele izgubi. Pri nekaterih se listi, stebla in ostanki cvetov enostavno razgradijo, pri drugih pa se posušijo in taki ostanejo lepi še vso zimo, seveda, če jih jeseni ne porežemo.

Lepota rastlinskega sveta se ne skriva le v njihovih cvetovih. Pustimo tiste, ki so ohranile lepe nadzemne dele, četudi so suhi in na prvi pogled brezbarvni. Naučimo se opazovati rastline skozi čas in uživati v njihovih spremembah, saj je ravno ritem letnih časov eden izmed največjih čarov v naravi. Poleg trajnic, katerih nadzemni deli se jeseni lepo posušijo, pozimi vrt lahko krasijo tudi nekatere zimzelene trajnice.

Ene izmed najlepših trajnic pozimi so vsekakor okrasne trave. Začnimo z okrasnimi travami. Med šaši, Carex, poznamo kar nekaj vrst oz. sort, ki svoje liste ohranijo tekom vsega leta. Carex hachijonensis 'Evergold' je nizka trava, ki se odlikuje po svojih progastih, zeleno-belo-rumenih listih. Malo višje rastoči šaš, ki zraste do 40 centimetrov visoko, je C. morrowii 'Variegata'.

Njegovi temno zeleni listi imajo belo obrobo. Še višje zraste previsni šaš, C. pendula, saj doseže tudi do 100 centimetrov višine in ima zelene liste. Poleg šašov je zimzelena tudi siva ovčja bilnica, Festuca glauca, ki se odlikuje po svojih ozkih listih, srebrno modre barve, pod drevesi pa lepo uspeva vednozelena trava Luzula nivea, snežnobela bekica, ki ima zelene liste, ki so po robu porasli z belimi resami.

Zanjo so značilna bela klasasta socvetja. Zimzelenih trav pomladi ne režemo, selektivno odstranimo le poškodovane in pozeble liste.Posebno atraktivni so veliki posušeni šopi tistih večjih, kot je kitajski trstikovec s sortami,  Miscanthus sinensis. Jeseni je travne šope priporočljivo nekoliko povezati, da jih težak sneg ne bi polomil.

Poleg okrasnih trav so zimzelene tudi nekatere druge trajnice. Po svojih listih se odlikujejo trajnice iz rodu Heuchera, ognjeni dež, iskrivka. Te postajajo v zadnjih letih izjemno popularne, saj so žlahtnitelji uspeli vzgojiti lepo število novih sort, ki imajo različne odtenke rdečih, zelenih in celo rumenih listov in jih veliko uporabljamo tudi v jesensko zimskih nasadih za okenska korita.

Lepe, vednozelene liste imajo tudi za senco značilne trajnice, kot so Pachysandra terminalis, debelačka ali ižander,  Vinca minor, mali zimzelen, Ophiopogon planiscapus 'Nigrescens', črnolistna kačja brada, Liriope muscari, šmarna hrušica in nekatere praproti, kot sta Phyllitis scolopendrium, jelenov jezik in Blechnum spicant rebrnjača.

Tudi bergenija, Bergenia cordifolia, je vednozelena trajnica z velikimi zelenimi listi, ki jih zimski mraz obarva rdeče. Za večina teh trajnic je značilno, da jih gojimo predvsem zaradi njihovih listov, cvetovi pa so manj pomembni. Krasne so tudi hermelike, Sedum spectabile ali Sedum telephium s sortami.

Njihova ploščata socvetja in stebla se lepo posušijo. Kadar govorimo o jeseni cvetočih trajnicah, ne moremo mimo japonskih anemon, Anemone japonica. Ko se njihovi posušeni cvetovi razprejo in iz njih pogleda puh, ki spominja na bombaž oziroma kosme vate, so videti še posebej lepo. Tudi nizke jesenske astre, Aster dumosus imajo zanimiva semena.

Za privabljanje ptičev, ki jih z veseljem zobajo, pa so nenadomestljive še rudbekije, Rudbeckia fulgida in ameriški slamnik, Echinacea purpurea. Z lepim videzom se lahko pohvalijo tudi posušena metličasta socvetja vrtnih kresnic, Astilbe sp., ki spodbudijo zanimive ideje za marsikateri zimski šopek.

Še kakšna druga trajnica bi se našla, ki je zanimiva tako jeseni kot tudi pozimi in jo zato kar pustimo v vrtu. Spomladi, ko začnejo rastline odganjati, pa je potrebno vse njihove posušene dele porezati, da bomo naredili prostor novi rasti.

Iz arhiva kluba Gaia, Bernarda Strgar Satler

Obiskovalcem spletnega portala seniorji.info je na voljo brezplačni ogledni izvod revije Gaia, ki ga lahko naročite na gaia@klubgaia.com ali na brezplačno telefonsko številko Kluba Gaia 080 81 22.

Bodite obveščeni, naročite se na e-novice: tukaj.