Pravzaprav danes, ko imajo skoraj vsa drevesa, grmovnice in zelikave trajnice dobro in gojeno koreninsko grudo, obdobij ne delimo več na tista, ko lahko sadimo in tista, ko tega ne smemo početi, temveč na obdobja v letu, ki so za sajenje bolj ali pa manj primerna.
Torej lahko sadimo skozi vse leto, le da so tla odtaljena, seveda pa moramo ob ekstremnih zunanjih dejavnikih okolja za rastline nekoliko bolj poskrbeti, kar bi pomenilo, da jih moramo, če jih sadimo avgusta in je ta suh redno zalivati, če pa jih posadimo v toplem in odtaljenem januarju, pa zalivanje in zaščita ob velikih temperaturnih spremembah tudi nikakor ne škodita.
V vsakem obdobju najraje posegamo po rastlinah, ki so takrat najbolj zanimive, bodisi imajo bogato cvetenje ali pa barvite liste.
Pisano listna juka ( YUCCA FILAMENTOSA VARIEGTA) jeseni in pozimi ne bo cvetela, temveč bo zaradi svoje razrasti dajala mediteranski vtis, kar pomeni, da nas bo ob pogledu nanjo pogrelo, dobili bomo občutek, da smo nekje ob morju. Rastlina je sicer prezimno trdna in tako navadna kot pisano listna zanimiva skozi vse leto.
Če želimo jo lahko naredimo tudi bolj izrazito, po sajenju okoli nje nasujemo peščeni drobir, gojimo pa jo lahko tudi kot posodovko. Zaradi svoje listne teksture se odlično poveže z najrazličnejšimi travami, katerih družba ji glede na nezahtevnost tudi najbolj ustreza. Juka cveti poleti, dišeči cetovi kremno bele barve pa jo zaradi svoje oblike uvrščajo med lilijevke.
V jeseni nikakor ne smemo pozabiti na trave. Številne vrste nam ponujajo veliko možnosti za izbor, saj lahko med travami različnih višin, različne listne barvitosti, listne teksture in strukture rastline, zagotovo najdemo takšne, ki bodo kot sklop krasile naš vrt. Ker trave nekako simulirajo obvodno območje, včasih gorska področja ali pa spominjajo na skandinavske dežele, jim glede na želeno okolje katerega si želimo pričarati, pripravimo tudi temu primerno talno zastirko, ki je bodisi lahko prodni pesek, drobir granita ali pa celo drobir premoga oziroma drugega za naše okolje značilnega medija.
Glede izbora trav pa je najpogostejši izbor perjanka ( PENNISETUM ALUPECOROIDES ), različni kitajski trsi, tako navadni ( MISCANTHUS SINENSIS ), kot navadni z rahlo belo progo( MISCANTHUS SINENSIS MORNING SUN ), zebrasti ( MISCANTHUS ZEBRINUS ), belo pisani ( MISCANTHUS SINENSIS VARIEAGTUS ) ter številni drugi. Ker pa z kitajskimi trsi pri travah še ne zaključimo je prav poznati tudi lahno nežno bodalico ( STIPA TENUISSIMA ), ki je v gredi trav neobhodna .
Trave moramo znati občudovati, zato je tudi zima čas, ko se jim lahko približamo. Jeseni nikar ne režimo suhih nadzemnih delov, saj tako v zimskem času ne bomo priča igre žarkov in ivja, ki se odvija na rjavih podolgovatih lističih.
Pozimi suhe trave pa lahko dopolnimo tudi z zimzelenim kot so mnogi šaši ( CAREX dp.), med katerimi sam še posebej cenim rumeno pisanega in sicer ( CAREX MORROWII AUREO VARIEGATA ) ter obe bilnici, modro ( FESTUCA OVINA GLAUCA ), kot tudi zeleno ( FESTUCA OVINA ).
Pri zgoraj naštetih travah pa še zdaleč nismo zaključili tega področja, saj bi lahko naštevali in naštevali ter iskali med vedno všečnim sortami.
Trave na vrtu enostavno moramo imeti, in sicer kot dodatek grmovnicam, trajnicam, podrast drevnini oziroma kot samostojen travni sklop.
Ko izbiramo grmovnice za svoj vrt je predvsem zelo pomembno načrtovati, kaj, kam , kako, koliko in kdaj saj le vrtna harmonija torej skladnost barv, tekstur in struktur lahko zagotovi zadovoljstvo tako tisto, ki nam ga daje pogled našega očesa, kot tiso, ki nam ustvarja notranji mir.
Iz arhiva kluba Gaia, Simon Ogrizek, dipl. inž. agr. in hort
Obiskovalcem spletnega portala seniorji.info je na voljo brezplačni ogledni izvod revije Gaia, ki ga lahko naročite na gaia@klubgaia.com ali na brezplačno telefonsko številko Kluba Gaia 080 81 22.
Bodite obveščeni, naročite se na e-novice: tukaj.
