Po daljšem odmoru smo težko pričakovali napovedan pohod v Škofjeloško hribovje, pa še vreme je slabo kazalo. No, Sonja R. je imela v mislih več variant, tako da smo upali, da se bo vse srečno izteklo.

Po deževni noči smo se v svežem jutru 6.12. 2011 odpeljali proti Horjulu in spotoma pobrali nekatere Sončke. Po prijetni vožnji skozi Lučine in Gorenjo vas smo se pripeljali v Trebijo, kjer smo pričeli s pohodom. Počasi smo se vzpenjali mimo samotnih kmetij proti našemu cilju, 1026 m visokemu Ermanovcu.

Vsepovsod okoli nas so se dvigovale meglice in napovedovale lep dan. Odpirali so se nam čudoviti razgledi na področje Žiri z okoliškimi vrhovi. Ko smo se povzpeli malo višje, so nas pozdravile s soncem obsijane smrečice in vsa okolica je sijala v prelestni lepoti. Malo pred našim ciljem smo še enkrat zastali in občudovali prelep razgled na s soncem obsijane Bohinjske gore in simbol Slovencev, Triglav.

Previdno smo po spolzkem mostičku prečkali potok

Pri prvi kmetiji se nam je pridružil lokalni vodič. Štirinožni!

Še par korakov in bili smo na Ermanovcu, s katerega smo se spustili mimo kapelice z zvonom do koče, kjer so nas pričakali prijazni gostitelji. Hitro so nas postregli z dobrim ričetom, ki je skupaj s pijačo ogrel naše ude in kmalu je zadonela pesem veselih pohodnikov.

Mrzli vrh nad Žirmi ves bel – tudi bolj mrzel?

Prehitro smo morali zapustiti toplo kočo in prijazne oskrbnike ter se v sončnem dnevu napotili mimo kmetije Žunar, kjer smo prispevali kar nekaj k boljši Božičnici, proti Sovodnju. Spust je bil prav prijeten, za zaključek poti pa so nas ponovno pocrkljale naše slavljenke s sladkimi dobrotami. Avtobus nas je že čakal ter nas po najkrajši poti preko Žiri odpeljal na Vrhniko, kamor smo prispeli polni lepih spominov ob lepem sončnem zahodu.

Snega je bilo le za vzorec, čeprav je bilo napovedano sneženje do 500 m.

To smo pa mi, Sončki, na sončnem Ermanovcu pred kuliso iz Spodnjih bohinjskih gor.

Oblak se je premaknil in nam odkril Triglav.

Raztresene vasice in samotne kmetije med nežno zaobljenimi hribi Škofjeloškega hribovja.

Ali je koga zamikalo, da bi šel po naši prehojeni poti? Ermanovec je dostopen tudi pozimi!

Besedilo: Janez Kenk
Fotografije: Viktor Repnik, komentar: Sonja Repnik
Zemljevid: Srečo Kenk

Bodite obveščeni, naročite se na e-novice: tukaj.