15.12. 2011. Oh, spet ta dež!... Tako je marsikdo pomislil v četrtek zjutraj. Ampak - mi smo vendar SVIZCI, ki se ne damo kar tako! V vseh letih našega poučevanja smo postali močni in odporni na vsa prijetna in - predvsem - neprijetna presenečenja. To nam sedaj še kako prav pride!
Tako nas je šest domačinov iz Logatca na avtobusni postaji pričakalo prijatelje z Vrhnike, Brezovice in iz Borovnice. Vremenu navkljub smo se dobre volje odpravili po logaških mestnih pločnikih in cestah. Ja, mestnih, saj je Logatec od 14. januarja 2006 mesto. Od znamenitosti do znamenitosti nas je popeljala naša Dragica (Šmuc).
Preteklost Logatca in okolice je raziskal naš bivši učenec, sedaj pa priznan arheolog, dr. Marko Frelih. Raziskal je, kaj vse je bilo pri nas v času Rimljanov. No, mi pa smo se sprehodili mimo nekaterih zanimivih stavb, ki so še danes "žive". Odšli smo na Čevico, kjer smo se ustavili ob Tollazzijevi štirni pri cerkvi sv. Jožefa (iz leta 1631), ki je v turških časih nudila zavetje pred Turki. Nekje v okolici cerkve pa je menda zakopano "zlato tele". Če bi vedeli, kje je in bi ga izkopali .....bi lahko "pomagali" euru .....pa še čemu .....
Pot smo nadaljevali mimo značilne notranjske hiše s peterokotnim tlorisom z zamaknjenimi vrati. Prišli smo do gosposke hiše Škrljevih, pred katero v majhnem parku stoji litoželezni vodnjak. Odpravili smo se čez Tržaško cesto, se ustavili ob Batičevem spomeniku NOB, se ozrli proti Napoleonovim lipam v drevoredu, vrgli pogled na Kramarjevo hišo, v kateri je leta 1797 prenočil Napoleonov general Bernardot. Po Cankarjevi cesti (na kateri je vsakega dvanajstega v mesecu semenj) smo prišli do kapele sv.Jožefa, ki je postavljena 1922 v spomin žrtvam 1. svetovne vojne. Na nasprotni strani trga stoji cerkev sv. Nikolaja (1526), dokončno obnovljena 2002, ko je bil pred cerkvijo postavljen tudi spomenik povojnim žrtvam. V neposredni bližini je Osnovna šola 8 talcev (1878). Šli smo do potoka Logaščica, se na Brodu ustavili ob trikotnem znamenju (oblika kapelice), postavljenem 1929 po veliki poplavi.
Spet smo prečkali Tržaško cesto in v Blekovi vasi nadaljevali proti nekdanji vojašnici, danes Centru vojnih veteranov, vendar smo se prej obrnili na levo in sedaj po makadamski poti skozi gozd prišli na Tabor, do cerkve sv.Križa - omenjal jo je Valvasor, sezidana ob koncu 15.stol., obramba pred Turki. Spustili smo se do Gradu, s portalom z začetka 17. stoletja. Grad se obnavlja, precej je že narejenega, precej pa bo še potrebno narediti.
Ves čas pohoda nas je spremljal dež - malo močneje, pa skoraj pojenjal, pa se je spet zbudil. Dolgčas nam ni bilo.
Končali smo na zasluženem kosilu v gostilni Pod kostanji. Najprej pa je po dvanajstih letih dela Elica Brelih organizacijo in vodenje naših pohodov predala planinski vodnici Sonji Zalar Bizjak. Elici smo se zahvalili za njen trud, veseli pa je bomo, če se nam bo na pohodih pridružila . Sonja nam je razdelila načrt pohodov za leto 2012, zaželeli smo si veliko zdravja in novih srečanj, skupnih druženj. Ob dobri hrani, v dobri družbi, v prijetnem klepetu smo zaokrožili moker, ampak kljub vsemu lep dan.
Nestrpno že čakamo nove pohode, nove "zmage"!
Besedilo: Snježana Rojec
Bodite obveščeni, naročite se na e-novice: tukaj.
