Zimzelenčki po Bričevi planinski poti preko Črnih hribo, 9.2. 2010
Zimski čas je pravi čas za pohajanje po pokrajini bliže morju. Tako smo se Zimzelenčki odpravili na planoto Kras, kjer smo spoznavali preteklost Črnih hribov od Trstelja do Cerja.
Pod idilično kraško vasico Temnica smo krenili mimo spomenika proti najvišjemu hribu na robu Krasa na Trstelj. Že v avtobusu smo obnovili nekaj vedenj in znanj o prvi svetovni vojni in še posebej o Soški fronti, ki je globoko zaznamovala kraje, kjer smo hodili.
Na vsakem koraku so še danes vidne sledi okrutne in nesmiselne vojne, saj sledimo ostalinam kot so povezovalne in oskrbovalne makadamske ceste, strelski jarki, podzemni rovi, zračniki, kaverne, ostanki betonskih zgradb, ostanki lazaretov, previjališč, pokopališča,… vse že precej zaraščeno, a še vedno grenak spomin in glasen opomin!
Z zanimanjem in pretreseni smo si ogledovali ostaline in se spraševali o smiselnosti takih početij. Najbrž na vsej naši poti ni bilo niti koščka zemlje, ki ne bi bila takrat okrvavljena. Obenem smo se čudili, kaj vse so zmogle tisočere roke, krampi in lopate v samem kamenju. Grozno trpljenje!
Prvo točko , to je Trstelj, smo kmalu dosegli in si privoščili počitek in malico. Na golem in razglednem vrhu (643 m) smo se čudili lepim razgledom proti Čavnu, Golakom, Gori… ,a še marsikaj več bi se videlo v jasnem vremenu. Naša pot se je nato spustila v senčen borov gozd, malo navzdol, malo navzgor do naslednjega vrha Črnih hribov , Stola (629 m). Ogromna količina kamenja nas je spomnilo na prazgodovinska gradišča, ki jih je bilo v teh predelih veliko.
Ozka potka se je spet spustila in se nato dvignila na Stolovec (563 m), nato na Lešenjak in Vrtovko. Nato smo se spustili na cesto, ki povezuje vas Temnico in Renče oziroma planoto Kras z Vipavsko dolino.
Ker pa se je vedno bolj oblačilo, smo se kar z avtobusom zapeljali na Cerje, pogledat mogočen spomenik vsem vojskam in TIGR-ovcem.
Zapis: E. Brelih
Foto: Joža Miklavčič
