Kljub mrazu, ki je kar dobro pritiskal v torek, 26. januarja 2010, smo se Zimzelenčki odpravili na pohod po Rovtarskem hribovju. Dobro oblečeni in nasmejani smo počakali avtobus, ki nas je odpeljal na Zaplano do cerkve sv. Urha, kjer smo zapustili toplo zavetje.
Podali smo se proti Miznemu Dolu, kjer nas je naš pohodnik Vlado pri svoji hiši ogrel s piškoti in borovničkami. Nato smo krenili proti kraju Rovte po zasneženi cesti. Bolj ko smo se dvigali, bolj nas je presenečala narava s svojim snežnim darom, saj so bile smreke na debelo obložene s snegom, goli listavci pa polni ivja.
Čudovito! Prekrasno zimsko doživetje, za katerega je prikrajšan marsikdo! Večkrat nam je zastal korak ob teh prizorih, ki jih ne videvamo kar vsak dan. Vmes smo opazovali sledi divjih živali, ki si iščejo borno hrano v »koških« pod smrekami ali v grmovju. Ugotavljali smo, kdo je kaj boljši poznavalec živalskih sledi.
Čas je hitro mineval in že smo morali zaviti proti Smrečju po gozdni, sicer spluženi, a spolzki cesti. Na križišču poti v Smrečje, Podlipo, Tri Kralje in v Rovte smo si vzeli zelo malo časa za topel napitek in nekaj grižljajev za energijo. Da se ne bi ohladili, smo jo hitro mahnili dalje proti Smrečju, kjer smo se v »Kasarni« ogreli in pojedli toplo enolončnico, nato pa nas je čakalo še dobrih 7 km do Podlipe, do avtobusa.
Kar nekaj previdnosti je bilo potrebne, da je kolona 46 pohodnikov varno prišla v vas Podlipa. Na toplem pa se je hitro razvila debata o zimski idili, ki smo jo doživljali na 18 km dolgi poti. Ko smo se ogreli, so se lica raztegnila v nasmeh in s ponosom smo ocenjevali drug drugega, kako smo vztrajni in vzdržljivi.
Zapis: Elica Brelih
Foto: Janez Cerk
