Jesenski izleti so običajno nekaj posebnega zaradi izredno lepih barv v naravi, pa tudi zaradi plodov, ki nam jih ponujajo na oglede ali za okušanje.

Na poti proti cilju smo opazovali polne kozolce zlatorumene koruze, pa aranžmaje buč pred hišami in ob poteh. Seveda so se pogledi ustavljali na gozdovih, ki  žarijo v jesenskih barvah. »Kako pridni ljudje živijo tu«, so ugotavljali posamezniki, saj so travniki pokošeni, koruza v kozolcih, njive pospravljene.

Ko smo se pripeljali na hrib nad Šmarjem do cerkve sv. Roka, se nam je odprl lep  razgled na Boč, Donačko goro, Macelj,  hrvaško Zagorje  in hribčke naokoli, na katerih stojijo cerkve. Pravijo, da se v jasnem vremenu vidi preko 50 cerkva s tega razglednika.

Cerkev sv. Roka je nekaj posebnega, njena zunanjost preprosta, notranjost pa pravo bogastvo in paša za oči. Marsikoga je najbolj prevzela prižnica v obliki keliha, druge pritajena čarobnost baroka, nekatere gradbene rešitve 17. stoletja.

Sprehodili smo se tudi po vijugasti poti med kapelami, ki tvorijo kompleks Kalvarija, saj nam je bilo vreme naklonjeno. Še na Vrhniki je močno deževalo, toda v Celjski kotlini nas je pričakalo sonce.
Nato nas je prijazna vodička odpeljala na ogled orglarske delavnice, kjer je zaposlenih kar 56 delavcev. Ogledali smo si multivizijski prikaz izdelovanja orgel, nato pa vse oddelke. Bilo je izredno zanimivo.
Za mnoge je bil Lemberg čista neznanka, vendar je bilo zanimivo pogledati sramotilni steber in rotovž, ki so ga obnovili in v njem uredili manjšo muzejsko zbirko.

Pričakovali pa so nas na Sladki Gori v Slavčevi zidanici, kjer smo imeli kostanjev piknik, seveda po dobrem kosilu. Do solz sta nas nasmejala Jani in Bogdan, glasbenika, ki sta poskrbela, da so nas zasrbele tudi pete.
Izlet z naslovom kostanjev piknik, pravijo, je bil zanimiv, zabaven in družaben.

Tekst: Elica Brelih
Foto: Tone Sluga