V petek, 20. avgusta 2010 smo se trije Vandrovčki iz DU Zagorje ob Savi pridružili pohodnikom iz PD Litija z namenom, da osvojimo tritisočak v Visokih Turah. Vodil nas je predsednik MDO Borut Vukovič.
Iz Litije smo se odpeljali točno opoldne. Pot nas je vodila skozi Karavanški predor, mimo Spittala, proti Lienzu do Möllbrucka in dalje do Mallnitza. Na železniški postaji nas je čakal naš prijatelj Franček.
Od tu smo se po ozki in strmi asfaltni cesti pripeljali do parkirišča, ki je na višini 1.450 m. Tu se je začel naš pohod po širokem kolovozu do planine Dösner Alm. Kmalu smo prišli do koče Konradhűtte (600 m) ob kateri je jezero Konradlacke.
Potem smo po stezi,ki se enakomerno dviguje šli skozi gozd do lepih pašnikov. Povsod se je pasla živina. Šli smo tudi mimo koče Dösnerhűtte (1.976 m) in prišli na pobočje,ki je prepreženo s potoki.
Pravzaprav smo skoraj vso pot hodili ob potoku. Pred nami pa smo slišali od daleč bučanje slapa. Na višini 2.000 m smo se sladkali z borovnicami. Borovničevje je bilo nizko, na njem pa polno velikih sladkih sadežev. Pri slapu je tudi mala elektrarna za potrebe planinske koče. Po četrtem prečenju potoka smo prišli do koče Arthur von Schmidt Haus (2.281 m) in ogromnega jezera Dösner See. Tu je bil naš cilj za prvi dan. Hodili smo tri ure.
Drugi dan ob 7. uri smo zapustili kočo in se začeli strmo vzpenjati proti našem cilju. Pot je polna granitnih plošč.Le malo je travnatega pobočja. Tudi nad kočo je manjše jezerce. Večkrat smo prečili snežišča.
Dolgo smo hodili vzdolž gore in se potem po desnem grebenu povzpeli na vrh Säulecka (3.086 m). Zadnji del je iz samih granitnih plošč, tako da je hoja po njih naporna. Tu ni klinov, ne zajl, ker niso potrebne. Plošče so hrapave, zato po njih ne drsi.
Vrh je osvojilo vseh 15 pohodnikov. Hodili smo dobre tri ure. Joži, Drago in Olga smo bili prvič na tritisočaku. Sledile so čestitke in krst- z vrvjo po riti.
Križ stoji tik pod vrhom. Vreme smo imeli čudovito. Razgledi po tritisočakih so bili enkratni. Z vrha smo se vrnili po isti poti do koče. Po malici in žigosanju dnevnikov smo se vrnili v dolino. Med občudovanjem pokrajine nam je čas hitro tekel. Pot po dolini do avtobusa pa je bila že malo predolga.
Ivan in Olga Kos
