Med večerjo v jedilnici DOSOR-ja, Doma starejših občanov Radenci, se je stanovalkam in stanovalcem 30. decembra pridružil še tretji dobri mož decembra – dedek Mraz. Spremljala sta ga palček Smuk in harmonikar Stanko Ilješ. Ob tokratnem obisku so obiskane spomnili na šege in navade, ki so se iz roda v rod prenašale ob vsakokratnem izteku starega ter prihodu novega leta.

Vse vrste praznovanj je bilo v navadi ljudi že od nekdaj, od pradavnih časov naprej, še zlasti v času okrog zimskega kresa. Kajti staroletne oziroma novoletne šege niso vezane samo na prvi januar, torej na en sam dan. Že od samega začetka so kristjani praznovali 6. januarja, na Tri kralje. Vendar so šele od sredine 4. stoletja dalje imeli 25. december za Kristusov rojstni dan. Obenem pa praznovali tudi začetek novega leta, vse do Treh kraljev.

A tudi v obratni smeri, v adventni čas.  S tem se pravzaprav začenja vsako novo cerkveno leto. Toda leta 1582 je papež Gregor XIII. uvedel koledar, ki ga poznamo kot »gregorijanski koledar« ter se po njem ravnamo še danes. Vso zmedo z novoletnim praznovanjem pa je leta 1691 zaključil papež Inocenc XII. Ta je za kristjane kot začetek novega leta določil 1. januar. In v času adventa je že od nekdaj poznano Miklavževo obdarovanje otrok. Sveti Nikolaj, ki mu na Slovenskem navadno pravimo Miklavž,  ima svoj god 6. decembra. Svoj pomen v Evropi je učvrstil s tem, da se je povezal in prepletel z vrsto poganskih šeg, po zaslugi Holandcev pa je zašel tudi v Ameriko, kjer je iz njega nastala nova podoba, o Božičku. Vendar povsem drugačna, kot ga je poznala Evropa. Toda ni minilo dolgo, ko se je ameriški Božiček, ki je od Miklavža sprejel vrsto pomembnih lastnosti, in tudi ime, vrnil v Evropo. Najprej v Anglijo, kot Santa Claus, k nam pa kot ameriški Božiček, »rdeči Coca-cola možiček« po letu 1991.

V Rusiji je sveti Nikolaj verujočim najbolj v časteh, saj mu je v vsakem mestu posvečena vsaj ena cerkev. Toda ne le med pravoslavci, čaščen je tudi med muslimani in poganskimi plemeni onkraj Urala, kjer so mu v spremstvo dodali še severne jelene, kar je dandanes najbolj značilno za Božička ali v Rusiji pri sprevodu dedka Mraza. Prav tega dedka Mraza pa poznamo tudi na Slovenskem. Vendar naš dedek Mraz ne prihaja izza Urala ali Sibirije.

Skupaj z babico Zimo domuje v Kekčevi deželi pod našim očakom Triglavom in z njim ne prihajajo le jeleni, pač pa tudi druge gozdne živali ter značilne osebe iz Kekčevih povesti, v njegovem spremstvu so tudi snežinke, pa dobre vile in škratje oziroma palčki.
Miklavž in Božiček obdarujeta pridne otroke z darili, nič drugače pa ni pri dedku Mrazu. Stanovalkam in stanovalcem DOSOR-ja je ob obisku dedka Mraza vsem bombončke razdelil palček Smuk. Na harmoniko je zaigral Stanko Ilješ, dedek Mraz pa je ob slovesu vsem voščil: » Naj Vam novo leto prinese vse tiste radosti, ki si jih sami srčno želite ! Naj bo vsem SREČNO LETO  2012 !!!«

Tekst: Filip Matko 
Fotografije: O Tone Prvi Kralj

Bodite obveščeni, naročite se na e-novice: tukaj.