Nežen, prijazen, topel, a hkrati neomajen in odločen. Poln idej, ki jih vedno uresniči, v pogovoru odprt (tudi kadar spregovori o težkih trenutkih in alternativnem zdravljenju) in brez dlake na jeziku, njegov cilj je uspeh.

Dosegel ga je večkrat, vsakič drugje: ukvarjal se je s fotografijo, bil je glasbeni menedžer, v Slovenijo je pripeljal znamenite priponke, tiskal je plakate. Čeprav se je kot otrok bal letal, je v osemdesetih postal jadralni pilot, v Slovenijo pa pripeljal alternativno letalstvo.

V mali garaži, kjer je začel sestavljati zmaje, se je začela zgodba o uspehu, znana pod imenom Pipistrel. Vrsto prestižnih priznanj, letalskih in podjetniških, letos dopolnjuje pariško priznanje za najinovativnejše podjetje v Evropi. Aplavz za Iva Boscarola!

Pariško priznanje za najinovativnejše podjetje v Evropi je prva taka nagrada za slovensko podjetje in zadnji sladkorček na vaši torti uspeha.
To je nagrada tudi za Slovenijo, ki si jo težko zamisliš še v sanjah.

Prišli smo v klub biserov, kot sta Siemens, Nokia – takšne nagrade še nima Nemčija, nima Italija, nima Francija: ko so jo lani dobili Angleži, se je njihova vlada v izjavi za javnost zahvalila in se pohvalila, kraljica je sprejela predstavnika družbe.

Mislim, da bi bilo za slovensko inovativnost, za potrditev gospodarstvu, da delamo prav, pošteno, da bi se vsaj minister za gospodarstvo, če že ne predsednik vlade, spomnil in poslal čestitko. A je ni bilo. Deklarativno v Sloveniji inovativnost podpiramo, a v praksi stvari razvodenijo: gospodarstvo je bilo vedno prepuščeno samo sebi.

Predsednik države je v 20 letih podelil več kot devetsto priznanj za zasluge za narod raznim diplomatom, ki so obiskali Slovenijo,  športnikom, znanstvenikom, gasilskim društvom, celo neki ravnateljici za dobro organizacijo proslave – gospodarstvenikov, ki so ponesli ime Slovenije v svet (poglejte samo jadrnice bratov Jakopin!) in so ambasadorji Slovenije, pa med njimi ni!

Nekaj časa boli, nato pa si rečeš, da očitno podjetniki pripadamo kasti najbolj osovraženih ljudi v državi, da smo vsi tajkuni, nujno zlo, ki mora polniti državni proračun!

No, ljudje vas zagotovo ne vidijo tako!
Vse to kreira neko sliko. Ko se bodo tudi naše pozitivne zgodbe preselile na naslovnice, bomo lahko tudi v Sloveniji začeli razmišljati, da bomo nekoga počasi spravili do tega, kar je Finska naredila z Nokio, Švica z Milko … Da bomo ponosni na to, kar delamo, in na naše ljudi. Francozi so vsi Napoleoni! Brez priznanj in samopromocije ni nič, vem, da je veliko izumiteljev umrlo revnih!

Dandanes za to, da ste uspešni, potrebujete pet stvari: da imate lasten inovativen izdelek ali storitev; da imate razvoj; zadovoljen in motiviran kolektiv – če so delavci zadovoljni, je izdelek dober, če so delavci motivirani, je izdelek inovativen; lastno blagovno znamko – redki smo, ki jo imamo, prinaša pa dodano vrednost in solidne plače za pošteno delo, a v Sloveniji ni bilo še niti enega razpisa za blagovno znamko; in lasten trg, ki prinaša nazaj denar za razvoj.

Če ena od teh petih stvari pade, je konec in to se je v Sloveniji pokazalo, naš trg se je sesul, ko smo izgubili Jugoslavijo, zdaj se nam sesuva gradbeništvo, ker gradbinci niso sposobni delati niti doma: pri nas je življenjska doba avtoceste tolikšna, kot je v tujini garancija zanjo! Na koncu pa se vse konča pri ljudeh; če delavec ni vrednota, je zgodbe o uspešnosti hitro konec!

Kaj ste po astrološkem znamenju?
Ojoj (zastoka), najbolj tečno – oven! Oven mora imeti nad seboj vedno preveč izzivov, vedno mora delati, se ne ustavi. Dolgo sem se spraševal, kaj je narobe z menoj, dokler mi ni hčerka rekla, zakaj se sekiram, če sem pa oven. In potem mi je bilo jasno.

Sem trmast, ja, trma je pomembna v poslu: ko se z njo navadiš živeti, greš kot buldožer, in tudi če so cilji postavljeni visoko, previsoko, si navajen, da jih dosežeš. Če pa se to ne zgodi, te lahko kakšen neuspeh zelo močno sesuje. In to se je zgodilo edinkrat ob bolezni moje pokojne partnerke – takrat sem bil popolnoma nemočen.

Tekst: MIŠA ČERMAK, foto: ŠIMEN ZUPANČIČ