80 let modne legende: Ženske se oblačijo kot klovni
Veličasten jubilej. Osemdeset let je dopolnila legendarna modna oblikovalka Carolina Herrera, ki je vse prej kot navdušena nad tem, kar imate v domači omari.
Morda poslednja velika dama modne scene. Prefinjena, brezkompromisna, skoraj aristokratska, pripravljena ugled svoje prestižne znamke braniti do konca. 8. januarja je osemdeset let dopolnila kultna newyorška modna umetnica Carolina Herrera. Nepozabne ostajajo njene besede, da mora vsaka ženska zase vedeti, kaj je na njej videti dobro, in se hkrati ozirati tudi na svojo starost. "Pri 50 ali 60 letih se ne moreš oblačiti kot 15-letnica. Nekatere ženske bi si morale kupiti zelo pomemben modni dodatek - veliko ogledalo!" je dejala v enem od intervjujev. Predlaga, naj si ogledalo postavijo na vidno mesto in se, preden gredo iz hiše, pogledajo vanj in končno rečejo: "Ne morem verjeti, kaj imam na sebi!" Znana je po vzvišenem klasičnem slogu in svoji strasti do preprostih belih bluz. Tudi svojo modno hišo je zgradila na temelju elegantne preprostosti.
Bela srajca za zgodovino
Carolina Herrera, s celim imenom Maria Carolina Josefina Pakanins in Nino, se je rodila 8. januarja 1939 v venezuelskem Caracasu. Njena mama je bila hčerka bogatih venezuelskih lastnikov zemljišč, oče pa prvi častnik letalske sile in nato guverner Caracasa. S tremi sestrami je bila vzgojena v varčnosti, obkrožena z guvernerji in učitelji. Mati se je ukvarjala z vzgojo otrok, zato je bila pozornost namenjena ne samo izobraževanju, temveč tudi oblačilom. Ženske družine Pakanins so odraščale med lepim pohištvom, luksuznimi stranišči ter ob babici in materi, ki sta naročili obleke iz Lanvina in Balenciage. Ko je bilo Carolini trinajst let, jo je babica odpeljala v Pariz, na revijo Cristobala Balenciage. Sprva se je Carolina odločila za študij biokemije, a prav zares smiselna ta odločitev ni bila. Študij, ki je ni zanimal, je celo dokončala. Leta 1957 se je poročila, a sedem let kasneje se je vrnila v hišo staršev z dvema majhnima otrokoma. Štiri leta kasneje se je poročila s televizijskim voditeljem Rinaldom Herrero Guevara. V družini sta bili še dve njegovi hčerki in Carolina se je posvetila gospodinjenju. Zaradi moža je čas pogosto preživljala z bleščečimi imeni sveta estrade in umetnosti, spoznala je tudi Andyja Warhola, ki je kasneje celo ustvaril njen portret.
V svojih štiridesetih je začela uresničevati otroške sanje o modnem oblikovanju. S pomočjo prijateljice Diane Vryland je prvo kolekcijo predstavila v Metropolitan Clubu. Zbirka je prejela dobre kritike, ki so dvignile njeno samozavest. V New Yorku je ustanovila podjetje Carolina Herrera Limited, ki je sprva zaposlovalo deset ljudi, skozi desetletja pa zraslo v pravi imperij in enega ključnih igralcev na svetovni modni sceni. Leta 1987 je predstavila svojo prvo poročno kolekcijo, elegantne silhuete, preproste linije v kombinaciji z romantiko, skrivnostnostjo in ženskostjo. Vso kariero jo je spremljala bela srajca, najpogosteje v kombinaciji s črnim krilom ali oprijetimi hlačami.
Ljudem je danes všeč grdota
Navdihovala sta jo tudi tenis in balet, svojčas je bila znana kot strastna voznica s težko nogo. Leta 1988 je predstavila parfumsko linijo, prvi vonj je bil ženski cvetni parfum, ki ga je imenovala po sebi. Še danes je njen najljubši, saj dehti po jasminu in tuberozi. Svoj prvi butik je odprla v New Yorku šele leta 2000 in istega leta je ustvarila kozmetično linijo, leto kasneje pa še linijo dodatkov.
Carolina Herrera je lani tik pred modno revijo na newyorškem tednu mode oznanila, da bo ta njena zadnja in da se poslavlja kot kreativna direktorica svoje znamke, za svojega naslednika je imenovala 31-letnega oblikovalca Wesa Gordona, ki je bil zadnje leto njen najtesnejši svetovalec. "Samo ne recite, da sem šla v pokoj! Grem naprej, k novemu poglavju," je povedala za New York Times. To pomeni, da ne bo sprejemala vsakodnevnih odločitev o znamki, ampak bo še vedno veljala za njeno glavno ambasadorko. Ob tem je poudarila, da ji ni všeč, kaj je nastalo iz mode.
"Moda se je zelo spremenila. Kar je ljudem všeč sedaj, je grdota. Ženske se oblačijo zelo čudno. Kot klovni. Veliko je pritiska po stalnem spreminjanju, ampak bolje je nositi nekaj, kar pristaja vam. Dodajte le kanček novega in boste videti odlično. Doslednost je zelo pomembna," pravi osemdesetletnica.
Ta potica iz trgovine se najbolj približa receptu za tradicionalno slovensko potico
Domačo orehovo potico, tako, kot so jo pripravljale že naše (pra)prababice, boste na trgovskih policah zelo težko našli. Na Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS) so pregledali 10 orehovih potic, dve sta bili brez rozin, ena pa veganska. Če želite potico brez aditivov, vas čaka branje deklaracij, saj so takšne potice prej izjema kot pravilo, ugotavljajo. Nekatere imajo pester in "zanimiv" seznam sestavin. Sicer pa pregledane potice vsebujejo od 40 do 60 odstotkov nadeva oz. od 9 do 28 odstotkov orehov.
Voda na vrhu seznama sestavin?
Pregled seznama sestavin izbranih potic nam razkrije, da se receptu za slovensko potico (ZTP) najbolj približa Mercator, slovenska potica, ki tudi nosi oznako zajamčena tradicionalna posebnost. Vsebuje le moko, orehe, mleko, sladkor, maslo, rozine, jajčni beljak in rumenjak, kvas, rum, cimet, sol in aromo. Tudi seznam sestavin ostalih pregledanih potic se običajno začne z belo pšenično moko, kar pomeni, da jo je v izdelku največ, sledijo orehi, sladkor, voda, maščoba (v večini rastlinska) ter številne mlečne in jajčne sestavine, aditivi in arome. Pri izdelku Slovenski izdelek, orehova potica pa je prva sestavina na seznamu voda, kar jih je precej presenetilo, saj to pomeni, da je v izdelku največ vode. Veganska potica ne vsebuje mlečnih in jajčnih sestavin.
Maslo uporabljeno le pri eni potici
Ko potico pripravimo doma, običajno uporabimo maslo, ki je tudi del sestavin v receptu za slovensko potico ZTP. Med pregledanimi poticami pa je maslo uporabljeno le pri izdelku Mercator, slovenska potica. Nekaj ga je skupaj z rastlinskimi maščobami dodanega še v izdelku Okus tradicije, orehova potica. Ostale potice vsebujejo zgolj rastlinske maščobe, predvsem sončnično in repično ter kokosovo in palmino olje. Zamenjava masla z rastlinskimi maščobami zagotovo vpliva na nižjo ceno vhodnih surovin, hkrati pa nudi boljše tehnološke lastnosti pri pripravi potic in daljšo obstojnost. V izdelku Slaščičarstvo Kovačič, orehova potica so rastlinske maščobe v delno hidrogenirani obliki, kar pomeni, da je velika verjetnost, da je v izdelku prisotnih tudi nekaj zdravju škodljivih trans maščobnih kislin, sporočajo pri Zvezi potrošnikov Slovenije.
Od 9 do 28 odstotkov orehov
V potici si običajno želimo več nadeva, saj je potica tako bolj okusna in sočna. Proizvajalci na poticah navajajo, da vsebujejo od 40 do 60 odstotkov nadeva, a naj vas te vrednosti ne zavedejo, saj ne odražajo dejanske količine orehov. Pregledane potice so vsebovale od 9 do 28 odstotkov orehov. Vsem, z izjemo dveh (Okus tradicije, orehova potica in Slovenski izdelek, orehova potica) so v nadevu dodane tudi rozine.
Sestavine, ki se jim pri domači peki skoraj zagotovo izognemo, so arome in številni aditivi, ki so večini pregledanih potic dodani v obliki emulgatorjev, sredstev za uravnavanje kislosti ter obdelavo moke, konzervansov in barvil. Popolnoma brez aditivov je le izdelek Mercator, slovenska potica, ki vsebuje le aromo, so zapisali pri ZPS. Po drugi strani pa se pri edini potici, ki nosi ime "domača", seznam aditivov kar ne konča. Domača orehova potica – Žito vsebuje: sredstvo za uravnavanje kislosti: citronska kislina, kalcijev fosfat, kislina: ocetna kislina, sredstvo za obdelavo moke: askorbinska kislina, konzervans: kalijev sorbat, sorbinska kislina, žveplov dioksid, emulgatorja: sojin lecitin, mono in di gliceridi maščobnih kislin, barvilo: karoteni.
Katero potico torej kupiti v trgovini?
"Če še niste, je mogoče sedaj priložnost, da se preizkusite v pripravi potice. Lahko uporabite kar recept za slovensko potico (ZTP). Ne skrbite, tudi če vam ne bo popolnoma uspela, saj je za pripravo potrebnih kar nekaj veščin, lahko pa računate na začetniško srečo. Če se odločite za nakup potice v trgovini, priporočamo tisto, ki je pripravljena z enostavnim receptom brez dodanih aditivov in veliko orehov (Mercator, slovenska potica). A ker vsebuje veliko maščob nasičenih maščob in sladkorja, ne pretiravajte s količino," priporočajo na ZPS.
Potice vsebujejo približno 370 kcal (1550 kJ) na 100 g, kar jih uvršča med energijsko bogata živila. Na prehranskem semaforju jim tako za maščobo (7,3 g do 37,7 g v 100 gramih izdelka) kot nasičene maščobe (1,8 g do 9,3 g v 100 gramih izdelka) zasveti oranžna ali celo rdeča luč. Poleg maščobe vsebujejo tudi lepo količino sladkorja, od 9,7 g do 23,9 g v 100 g. Barve na semaforju nam potrjujejo, da je potica sladica, ki ni namenjena vsakodnevnemu uživanju, seveda pa si kak kos ob praznični priložnosti lahko privoščimo.
Naj bodo pirhi popolni: Uporabni triki za popolna trdo kuhana jajca
Običajno jajca kuhamo tako, da jih damo v lonček, čez nalijemo vodo in kuhamo deset do 15 minut. Če pa kuhate jajca za pirhe, uporabite drugačen način kuhanja, da lupina ne bo počila. Jajca dajte v posodo, ne smejo biti naložena ena čez drugo, prelijte mrzlo vodo in počasi kuhajte do vrelišča. Nato odstavite, pokrijte in pustite v vreli vodi še dobrih deset minut. Še topla pobarvajte.
Če se boste lotili kuhanja na opisan način, bo rumenjak v jajcu ostal na sredini (pogosto se zgodi, da zaradi premikanja jajc, ki ga povzroči vrenje vode, rumenjak ne ostane na sredini), ta bo sicer nekoliko mehkejši, a ne bo imel zelene opne, ki je znak preveč kuhanega rumenjaka.
Da jajčka ne počijo
Stari trik je še vedno v veljavi. Dodajte vodi, v kateri jih boste kuhali, žlico soli ali deciliter alkoholnega kisa. Namesto soli lahko dodate tudi sodo bikarbono, ki bo pomagala tudi, da se bo lupina lažje lupila.
Lahko jih spečete v pečici
Ste vedeli, da lahko jajca, ki jih potrebujete za pirhe, tudi spečete? Ta nasvet je primeren zlasti za tiste, ki pripravljajo večje količine pirhov. Jajca, pečena v pečici, imajo bolj kremasto strukturo in lažje se lupijo. Pečico segrejte na 160 stopinj Celzija, ko je dovolj ogreta, jajca zložite na mrežo pečice ali pa v model za mafine. Pecite jih pol ure, nato jih dajte v mrzlo vodo.
Kuhajte starejša jajca
Jajca za pirhe ne smejo biti sveža. Uporabite sedem do deset dni stara jajca, takšna se bodo veliko lažje olupila.
Velikost jajc
Če ste vedno kuhali le kokošja jajca, letos naredite drugače. Na izbiro imate jajca različnih živali in različnih velikosti. Dodajte v svoj pehar še nekaj prepeličjih jajc, ta so lepa in posebna tudi brez barvanja. Račja jajca so podobne velikosti kot kokošja, imajo pa tršo in popolnoma belo lupino. Barva bo na njih intenzivnejša. Gosja jajca so večja.
