100 različnih sort: Kraj, kjer je jabolko več kot sadež

Tina Murko Gajšek, 15.2.2019
Rozmari Petek

Že več desetletij se v Kozjanskem parku trudijo povezati Kozjansko, jablane in jabolka. Ohranjanje tradicije sadjarstva so prepoznali na ministrstvu za okolje in prostor, kjer so projekt izbrali za kandidaturo za nagrado Sveta Evrope za krajino

Kozjanski park se je nedavno pridružil trem dosedanjim slovenskim kandidaturam za nagrado Sveta Evrope za krajino - leta 2009 je na izboru sodelovala ljubljanska biotehniška fakulteta z Regionalno razdelitvijo krajinskih tipov v Sloveniji. Dve leti za tem je ministrstvo predlagalo projekt Društva krajinskih arhitektov Slovenije Mi urejamo krajino. Leta 2013 pa je kandidirala Krajinska in vodnogospodarska ureditev naravnega rezervata Škocjanski zatok pod okriljem Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. Zdaj so na okoljskem ministrstvu med tremi predlogi izbrali projekt Občine Kozje Travniški sadovnjaki in krajina. Svet Evrope nagrado za krajino podeljuje vsaki dve leti. Kdo jo bo prejel tokrat, bo znano sredi letošnjega leta, uradna podelitev pa bo prihodnje leto v državi, ki bo nagrado prejela. "Velika pohvala za naše dvajsetletno delo je, da so strokovnjaki opazili, da povezava Kozjanskega parka s travniškimi sadovnjaki doprinaša k ohranjanju biotske pestrosti v zavarovanem območju," ob tem pravi krajinska arhitektka Vesna Zakonjšek.

Več kot 100 različnih sort jablan

Gričevnati svet Kozjanskega parka dopolnjujejo zasaditve visokodebelnih jablan. V parku raste 50.000 sadnih dreves, med njimi je več kot 100 različnih sort jabolk in 60 sort hrušk. "Starejši ljudje poznajo marsikatere sorte. Pogosto ne poznajo imena, a se spomnijo okusa in vonja, zato je seznam zelo širok," Zakonjškova pove o naboru, ki ga v parku ohranjajo tudi z gensko banko. Sadike vsako leto gredo kot za med. Da znanje živi naprej, pa je pomembno tudi, da je dostopno ljudem, ki živijo v parku. Tako se domačini, ki imajo svoje sadovnjake, že dobro desetletje srečujejo v okviru Društva Kozjanske jabke. Dve desetletji pa jih strokovnjaki z izobraževanji in delavnicami učijo pravilnega ravnanja s travniškimi sadovnjaki, ki so pomemben življenjski prostor za druga živa bitja, predvsem ptice.

Turizem, ki upošteva domačine

Travniške sadovnjake najdemo po vsej Sloveniji in marsikje v Evropi. Pomembno je, da se prilagodijo svojemu okolju in ga odražajo. "Zemlja je tu težka, svet Kozjanskega je gričevnat. Že od nekdaj travniške sadovnjake sadijo na rahlo nagnjena pobočja, kjer pomagajo proti eroziji," Vesna Zakonjšek našteva prednosti. Tukajšnja krajina je značilno mozaična. "Poselitev, njivski svet, sadovnjaki, travniki, gozd in mejice so prepleteni, kar sploh pomladi in poleti nudi pestra krajinska prizorišča," še opisuje značilnosti Kozjanskega.

V zadnjih letih so v občinah Kozjanskega vidna prizadevanja za razvoj turizma, ki bi z umikom v naravo in prikazom dediščine v kraje privabil več obiskovalcev. In čeprav si tudi v Kozjanskem parku želijo, da bi kandidatura ali morebitna zmaga zavedanje o travniških sadovnjakih in življenju z njimi okrepila, je to okolje treba varovati. "Zelo pomembno je, da se mi, ki živimo v parku, dobro počutimo. Seveda so dobrodošli obiskovalci - Praznik kozjanskega jabolka, kjer se s svojimi produkti predstavijo tudi domačini, vsako leto obišče približno 15.000 ljudi. Tega smo zelo veseli. Vendar je ključno, da skrbimo tako za prostor kot za obisk," še poudarja Zakonjškova. Kot še pove glede na vse razsežnosti projekta in pomene, je jabolko v Kozjanskem parku več kot sadež.

Anketa

Koliko skodelic kave si privoščite na dan?

Sudoku